Torek, 14. 5. 2019, 12.14
5 let, 6 mesecev
Kaj mora tujec zagrešiti, da ga slovenski sodnik izžene iz države?
Libanonskega znanstvenika Michela Stephana, obsojenega napeljevanja k uboju enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca, je sodišče obsodilo na osemletno zaporno kazen. Tožilstvo je zanj zahtevalo tudi petletni izgon iz države, a sodišče predlogu tožilstva ni sledilo. Varnostni ukrep izgona je Slovenija ponovno uzakonila konec leta 2017, sodišča pa ga uporabljajo za različne kršitve zakonov, od goljufov do morilcev.
Tožilstvo je za Libanonskega znanstvenika Michela Stephana predlagalo devet let in pol zaporne kazni, nato pa izgon iz države. Sodišče je danes Stephana spoznalo za krivega in mu dosodilo osemletno zaporno kazen, ni pa izreklo izgona iz države.
Več tukaj.
Pogoj, da ogroža javni red ali varnost
Varnostni ukrep izgona tujca, ki je zagrešil kaznivo dejanje, je Slovenija uzakonila konec leta 2017. Sodišče ga sme izreči, če:
- je kršitelj storil kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot dveh let zapora, in
- je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red ali javno varnost.
Samo obsodba ni dovolj za izgon, obstajati mora tudi grožnja javnemu redu in varnosti. Izgon je mogoč, če sodnik ugotovi, da sta izpolnjena oba zgornja pogoja. Samo obsodba torej ni dovolj. Trajanje izgona se šteje od dneva pravnomočnosti sodbe. Čas, prebit v zaporu, se ne všteva v čas trajanja izgona.
Zakon sicer navaja še, da mora sodnik, če se kazen izgona tujca iz države izvrši več kot dve leti po pravnomočnosti sodbe (torej če je obsojenec dve leti ali več v zaporu), pred izgonom ponovno presoditi, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.
Tu omenimo še, da je izgon tujcev mogoč tudi po zakonu o prekrških, in sicer - kot navaja zakon - "če je bila z dejanjem povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je z dejanjem nastala škodljiva posledica". Poleg tega lahko država tujcu prekliče dovoljenje za prebivanje: to je Slovenija pred kratkim storila za tri bosanske državljane, ki naj bi bili povezani z islamskimi skrajneži v Bosni in Hercegovini.
Nasilništvo, nošenje orožja, krvni delikti
Pregledali smo nekaj primerov, koga in zakaj so naša sodišča v zadnjem letu in pol, odkar velja novi člen, izgnala.
- Kosovski državljan je bil za poskus uboja rojaka v Ljubljani obsojen na šest let zapora, po odsluženi kazni pa bo še za tri leta izgnan iz Slovenije.
- Eritrejca, ki je lani v saveljskem samskem domu zabodel Slovenca zaradi spora, povezanega s kabelsko televizijo, je sodišče obsodilo na eno leto in enajst mesecev zapora zaradi povzročitve lažje telesne poškodbe in štiriletni izgon iz države. Ali se je obsojeni pritožil, ni znano.
- Eritrejca, ki je januarja lani dobil status begunca v Sloveniji, nato pa avgusta na športnem igrišču pred integracijsko hišo v Mariboru zabodel rojaka, je mariborsko sodišče marca obsodilo na štiri leta zapora in petletni izgon iz države. Več tukaj. Ali se je pritožil, ni znano.
- V kovčku bosanskega državljana so policisti februarja letos na mejnem prehodu v Metliki našli tri avtomatske puške kalašnikovke in 77 nabojev. Kot je poročal Dolenjski list, je bil po priznanju krivde zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem obsojen na leto in pol zapora ter petletni izgon iz države.
- Hrvat, ki je januarja sprožil preplah na mejnem prehodu Dragonja, je bil po priznanju krivde obsojen na tri leta in dva meseca zapora ter izgon iz države za tri leta zaradi kaznivega dejanja potovanja v tujino z namenom terorizma.
- Bosanski državljan, ki je aprila razgrajal po Velenju (med drugim je dva mladoletnika vrgel v reko Pako) ter si prislužil kazenske ovadbe zaradi nasilništva in poškodovanja tujih stvari, je bil po dejanju priprt. Več tukaj. Grozil mu je izgon iz države, so povedali na policiji, ali so ga res izgnali, pa za zdaj ni znano.
Evropa zaostrila pogoje za izgon
Pred desetletjem je slovenska zakonodaja omogočala izgon za največ deset let, zdaj pa je najdaljše obdobje izgona pet let. Omenimo, da je slovenski pravni red stransko kazen izgona tujca iz države že poznal pred letom 2017 in spremembami, ki jih je uvedel takratni pravosodni minister Goran Klemenčič. V prvi različici kazenskega zakonika je bilo navedeno, da lahko sodišče obsojenca s tujim državljanstvom izžene za čas od enega do desetih let, šteto od dneva pravnomočnosti sodbe, brez vštevanja časa, prebitega v zaporu. Dodatni pogoji niso bili predpisani.
Leta 2004 pa je EU izdala uredbo, ki določa, da izgon državljana EU-države ne more biti utemeljen samo s pravnomočno obsodbo za določeno kaznivo dejanje, ampak mora biti izgon dodatno utemeljen v osebnih okoliščinah oziroma obnašanju posameznika, ki povzroča resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti. Leta 2008, ob prenovi kazenskega zakonika (KZ-1), je bil člen o izgonu tujca črtan z obrazložitvijo, da enak način dosežemo z odvzemom dovoljenja za prebivanje po obsodbi za kaznivo dejanje.
Z novelo, sprejeto leta 2017, pa se je ta ukrep vrnil v KZ-1, pri tem pa je posodobljen tako, da se sklada z evropsko uredbo. Poleg sodbe mora torej obstajati še grožnja javnemu redu ali javni varnosti. Poleg tega so glede na prvotno različico skrajšali najdaljši mogoč čas izgona z desetih na pet let.
Včeraj so bile v zadevi Stephan zaključne besede, o čemer so poročali tudi na Planet TV:
6