Odgovor na to vprašanje se med posamezniki (in delovnimi mesti) razlikuje, a vedeti je treba, da je temperatura zraka le eden od dejavnikov, ki vpliva na toplotno ugodje na delovnem mestu.
V vročih dneh se pogosto zastavlja vprašanje, kakšni so primerni delovni pogoji oziroma kakšna je primerna temperatura na delovnem mestu. Preprostega odgovora ni – nekatera delovna mesta so na odprtem prostoru, nekatera so sedeča, pri nekaterih je veliko fizične dejavnosti, pomislimo še na pekarne, hladilnice …
K toplotnemu ugodju ne prispeva samo temperatura zraka
Strokovnjaki varnosti pri delu in medicine dela uporabljajo smernice, ki upoštevajo različnost delovnih mest in delovnih okolij ter upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na toplotno ugodje, katerega je temperatura samo en dejavnik. Upoštevati je treba še relativno vlažnost, ki naj bi v pisarnah znašala med 40 in 70 odstotki, pretok zraka, lastnosti oblačil ter prisotnost virov toplote v delovnem prostoru – pri tem ne bi smeli spregledati niti računalnikov niti svetil.
Toplotno ugodje je pomembno ne zgolj zaradi subjektivnega občutka zaposlenih, temveč tudi zato, ker vpliva na zbranost in storilnost zaposlenih ter pravilno uporabo delovnih sredstev in varovalne opreme, kjer je ta potrebna.
Bolj kot temperatura je nevarna neposredna izpostavljenost sončnim žarkom
Vsi delodajalci so dolžni za vsako delovno mesto zagotoviti varne delovne pogoje, ki ne škodijo zdravju zaposlenih. Zaposleni v pisarnah pogosto pozabljajo, da so ob vročih dnevih vsi tisti, ki vsaj del svojih delovnih nalog opravljajo na odprtem, vročini veliko bolj izpostavljeni – pri tem je prav neposredna izpostavljenost vročim sončnim žarkom, zlasti med 11. in 17. uro, veliko nevarnejša in tudi za toplotno ugodje neprijetnejša kot sama visoka temperatura v varnem zavetju sence. Zato so delodajalci zavezani, da zaposleni med svojim delom niso neposredno (in dolgotrajno) izpostavljeni sončnim žarkom.
Razmere so še toliko bolj zahtevne pri poklicih, kjer je predpisana in tudi za zdravje pomembna uporaba varovalne opreme, ki ima kot stranski učinek neugoden vpliv na toplotno ugodje. Toda varnost in zdravje morata biti na prvem mestu.
Več napora, nižja naj bo temperatura delovnega okolja
Primerna temperatura na delovnem mestu je odvisna tudi od količine fizičnega napora – več ko je fizičnega napora, nižja je zgornja meja toplotnega ugodja, kajti toplota, ki je povzročajo naša telesa, je prav tako pomemben dejavnik zagotavljanja toplotnega ugodja.
V pisarnah, kjer ni bistvenega fizičnega napora, šteje, da je primerna temperatura delovnega prostora med 19 in 25 stopinjami Celzija. Pri višjih temperaturah bi moral delodajalec poskrbeti za nižanje temperature, a to še ne pomeni, da je zavezan k namestitvi in uporabi ventilatorjev ali klimatskih naprav. Mogoči ukrepi za nižanje temperature v pisarnah so zatemnitev prostorov s senčniki, delna odprava obveznosti uniforme, na primer kravat ali dolgih rokavov, ter oddaljevanje od toplotnih virov, za katere je tako ali tako zaželeno, da bodo primerno izolirani.
S klimatsko napravo, ventilatorji in vlažilci po pameti
Če pa je delodajalec vendarle opremil delovne prostore z ventilatorji, klimatskimi napravami ali vlažilci zraka, je treba poskrbeti za njihovo pravilno uporabo. Pri vročih dneh je bolj primerno vzdrževati neko ugodno temperaturo, kot pa vklapljati klimatsko napravo, ko je prostor vroč, ali samo občasno. Neposredna izpostavljenost premočnemu zračnemu toku lahko kljub primerni temperaturi povzroči toplotno neugodje na drug način in lahko povzroči tudi druge težave.
Ne pozabiti na pitje vode
Za svoje toplotno ugodje lahko vsak zaposleni veliko naredi tudi sam. Predvsem je treba vedeti, da je ob vročih dneh treba zaužiti več vode kot sicer, priporočljivo je tudi prilagoditi prehrano in se izogibati "težke" hrane in tudi alkohola (ki tudi sicer ni dovoljen na delovnem mestu). Delodajalec sicer ni dolžan zagotavljati pijač na delovnem mestu, čeprav je že skoraj nepisano pravilo, da poskrbijo za vodo – tudi takšno, ki je poletnemu času primerno ohlajena.
Pri pitju vode je pomembno, da jo zaužijemo sproti v manjših količinah – veliko bolje kot veliko količino naenkrat. Ko začutimo žejo, smo namreč s pitjem že zamudili.