SiolNET. Novice Slovenija
1,36

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Lani umrlo tri tisoč ljudi več kot leto prej. Najhuje je v Pomurju. #video

1,36

termometer

Leta 2020 je v Sloveniji umrlo tri tisoč ljudi več kot leto prej. Presežno število smrti je opaziti zlasti v jesenskem času, ko se je v Sloveniji začel drugi val epidemije novega koronavirusa. S covid-19 pogosteje umirajo starejši, a tudi mlajši niso imuni na hujši potek bolezni in morebitne zaplete. Skoraj 60 odstotkov vseh ljudi, ki so pri nas umrli s covid-19, pa so bili prebivalci v domovih za starejše. 

Skoraj 60 odstotkov umrlih so bili stanovalci v domovih za starejše

Po podatkih NIJZ je v letu 2020 v povezavi s covid-19 umrlo 2.891 ljudi. Od tega je bilo 1.682 (58 odstotkov) stanovalcev v domovih za starejše (DSO), 1.209 (42 odstotkov) pa predstavljajo umrli, ki niso bili stanovalci DSO. Za primerjavo, v sosednji Italiji je bilo po ocenah med umrlimi 35 odstotkov oseb oskrbovancev in oskrbovank v DSO, je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.

Cepivo Moderna Novice V nedeljo potrdili 426 novih okužb #video

Če bi jim uspelo zaščititi DSO, bi bilo mrtvih veliko manj

Kot je dejal Krek, bi imeli v Sloveniji okoli 1.200 mrtvih, če bi jim uspelo ubraniti DSO, to pa nam bi smrtnost znižalo za več kot polovico. Zaradi bolezni covid-19 je v Sloveniji umrl vsak deseti oskrbovanec v DSO. Za 15 odstotkov oskrbovancev v DSO, ki so se okužili, se je življenje v lanskem letu izteklo. 

Krek je ob tem dejal, da smo v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma pozabili na to populacijsko skupino in premalo vlagali v to področje. Prav tako se je po njegovih besedah zaposlene tam premalo nagrajevalo in skrbelo za njihovo izobraževanje. Dodal je, da so v domovih razvijali programe negovalnih bolnišnic, ki pa tja ne sodijo (ni ustreznih prostorskih pogojev, ni ustreznih zdravstvenih kadrov in ustreznega števila ustreznega kadra). Covid-19 je zato razkril vse slabosti našega sistema skrbi za ostarele, je dodal Krek. 

Dodal je, da so od začetka epidemije sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje delovanja obstoječega sistema - od reorganizacije, kadrov, dodatnih sredstev, zaščitne opreme, začeli cepiti, pripravljajo pa se načrti za gradnjo novih domov in vzpostavljanje negovalnih bolnišnic. "Upamo lahko, da ne bomo nikoli pozabili na to težko izkušnjo, da bomo pristopili k reševanju vseh problemov, ki so se v zadnjih letih nakopičili v DSO in da nas nova epidemija ne bo presenetila."

Direktor NIJZ je še dejal, da je visoka smrtnost zaradi covida19 tudi posledica visokega deleža starejših v populaciji, kar kaže tudi visoka korelacija med deležem umrlih med okuženimi in deležem starejših od 65 let v populaciji. 

Najbolj prizadeta je pomurska regija 

Največ ljudi je v povezavi s covid-19 do zdaj umrlo v osrednjeslovenski regiji, a ima ta regija tudi največ prebivalcev, saj v njej živi več kot pol milijona ljudi. Če pa te podatke primerjamo s številom prebivalcev v posamezni regiji (število umrlih na sto tisoč prebivalcev), ugotovimo, da je najhuje prizadeta pomurska regija, sledita pa koroška in podravska regija. 

umrljivost Foto: Vlada RS

Umirajo predvsem starejši, a tudi za mlajše je covid-19 nevaren

S covid-19 pogosteje umirajo starejši od 55. leta naprej, je pojasnil direktor NIJZ. Največja stopnja umrljivosti je za obolele, ki so stari 85 let in več. Je pa Krek povedal, da imamo žal umrle tudi v starostni skupini med 24 in 34 letom. Ob tem je omenil primer nosečnice, ki je konec lanskega leta umrla v UKC Ljubljana.

34324

Lani je v Sloveniji umrlo tri tisoč ljudi več

Epidemija covid-19 je prinesla veliko število presežnih smrti (razlika med številom vseh smrti med posameznimi leti). V letu 2019 je v Sloveniji umrlo 21.112 ljudi, leta 2020 pa 24.265. To pomeni, da je v lanskem letu umrlo 3.153 ljudi več kot leto dni prej, je pojasnil Krek. Dodal je, da je presežno število vseh smrti opazno zlasti jeseni, ko se je začel drugi val epidemije. Te presežne smrti so med starostnimi skupinami najbolj vidne pri starejših od 72 let.

Če pogledamo mednarodno primerjavo, vidimo, da imajo države, kjer je izbruh epidemije zelo buren, kot trenutno pri nas, število presežnih smrti zelo visoko, ko se epidemija umiri, pa je presežna vrednost nižja, je dodal Krek. V Sloveniji smo tako imeli 8. novembra 64 odstotkov presežnih smrti, 5. aprila pa je imela Slovenija celo negativno vrednost presežnih smrti.

66q245

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je na tiskovni konferenci povedal, da zbiranje podatkov o umrljivosti v Sloveniji vodita ministrstvo za zdravje in NIJZ.  Opozoril je, da se podatki o umrljivosti po državah zbirajo različno in niso standardizirani, zato so le delno primerljivi. Dodal je, da se ne priporoča neposrednega primerjanja podatkov o umrljivosti v povezavi s covid19, enotna klasifikacija se v svetu šele vzpostavlja.

V nedeljo potrdili 426 novih okužb

V Sloveniji so v nedeljo ob 1.720 opravljenih PCR-testih okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 368 ljudeh. To pomeni, da je bilo pozitivnih 21,4 odstotka testiranih. S hitrimi antigenskimi testi (HAT) je bilo testiranih 480 ljudi, pozitivnih jih je bilo 58 oziroma 12,1 odstotka. Skupaj je tako na novo okuženih 426 ljudi. V bolnišnicah se zdravi 1.205 bolnikov, od tega 196 na intenzivni negi. Včeraj je umrlo še 24 bolnikov z boleznijo covid-19, od začetka epidemije pa skupaj že 3.022 ljudi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin