SiolNET. Novice Slovenija
6,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj dela Erdogan v Sloveniji? Turke je strah, da jih nadzorujejo.

6,80

termometer

Turška ambasada v Ljubljani
Turško veleposlaništvo v Ljubljani Foto: Siol.net

Pred dobrim mesecem je v javnosti odjeknila novica, da naj bi turški diplomati v Sloveniji vohunili za tukaj živečimi Turki, za katere Ankara meni, da so kritiki turške vlade in predsednika Erdogana. Medtem ko je slovenska diplomacija z informacijami glede tovrstnih aktivnosti turške diplomacije na ozemlju Republike Slovenije skopa, so bolj zgovorni v nevladnih organizacijah. Njihovi predstavniki poudarjajo, da so turški prosilci za azil pogosto navajali strahove, da jih turške oblasti nadzirajo, po izražanju omenjenih bojazni pa so bistveno odstopali od prosilcev iz drugih držav.

Spletni portal Nordic Monitor s sedežem v Stockholmu je konec aprila poročal, da sta se pod drobnogledom turških diplomatov v Ljubljani znašli tudi šolska in kulturna ustanova Ambra, ki je v slovenskih poslovnih registrih ni več, ter Društvo Medkulturni dialog. V omenjenem društvu so takrat poudarili, da so seznanjeni s tem, da so turški diplomati vohunili za nekaterimi njihovimi člani. 

Ankara je namreč domnevala, da sta bili omenjeni organizaciji povezani z gibanjem islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu v Turčiji očitajo, da je leta 2016 stal za spodletelim poskusom državnega udara. Posamezniki, ki so se znašli v zapiskih Turkov, naj bi bili po poročanju portala pogosto tarče ustrahovanja in nadlegovanja. V tujini so jim zavračali konzularne storitve, v domovini pa so njihovim svojcem grozili tudi z zaporom, kazenskim postopkom in zasegom premoženja.

Erdogan Novice Zakaj naj bi turški diplomati vohunili za ljubljansko jezikovno šolo in društvom?

Turški prosilci izstopali po izražanju strahov, da jih Turčija nadzira

Po neuspelem državnem udaru je konec leta 2016 v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 60 državljanov Turčije, kaže uradna statistika slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Konec leta 2017 je število prosilcev za azil iz omenjene države naraslo na 102. Lani so nato Turki v Sloveniji vložili 70, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa 17 prošenj za azil.

Po besedah direktorice Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarine Bervar Sternad so turški državljani, ki so v Sloveniji zaprosili za zaščito, navajali strahove, da jih Turčija nadzira. "Turški prosilci za azil so sami izrazili strahove in bojazni, da jih nadzira njihova izvorna država. Ob visokem številu prosilcev iz različnih držav, ki jih zastopamo, so turški prosilci tisti, ki so po izražanju teh bojazni oziroma strahov izstopali," pojasnjuje Bervar Sternadova.

"Turški prosilci za azil so sami izrazili strahove in bojazni, da jih nadzira njihova izvorna država," pojasnjuje direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. "Turški prosilci za azil so sami izrazili strahove in bojazni, da jih nadzira njihova izvorna država," pojasnjuje direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. Foto: STA

Kot poudarja direktorica PIC, izvorne države nikoli niso naklonjene temu, da bi njihovi državljani po svetu vlagali prošnje za mednarodno zaščito, je pa od vsake posamezne države odvisno, kako daleč bo šla v poskusu odkrivanja, kdo so omenjeni prosilci, in v najslabšem primeru tudi preprečevanja, da bi ti ljudje dobili kakršnokoli zaščito.

"To je seveda povezano z ustrojem in represijo države. Turčija je na tem področju ena od bolj problematičnih držav, ni pa edina. Bolj ko je država problematična, večja je verjetnost, da bo nadzorovala svoje ljudi, ki v tujini zaradi njenega ravnanja iščejo mednarodno zaščito. Za nas to pomeni, da je potrebne toliko več skrbnosti in zaščite, ko gre za omenjene prosilce," razlaga Bervar Sternadova.

Turčija Novice "Nedopustno je, da je Turčija še vedno na seznamu varnih izvornih držav"

Vlada, ministrstvo in predsednik države skopi z odzivi na obtožbe Turčije

Domnevno vohunjenje Turčije za turškimi prosilci za azil po naših informacijah v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite v Sloveniji sicer ni bilo posebej izpostavljeno oziroma to ni bil predmet postopka. Pri tem je treba upoštevati, da so se postopki začeli voditi oziroma so se tudi že končali veliko časa pred tem, ko so v javnost prišle informacije o spornih aktivnostih turških diplomatov. Prav tako vsi turški prosilci v Slovenijo niso prišli istočasno, kar pomeni, da nimajo nujno enakih zgodb. 

Ko gre za turške prosilce za azil, se je na primer v Nemčiji javno izpostavljal problem, da turške oblasti preklicujejo potne liste in s tem ljudem namerno poskušajo preprečiti, da bi pobegnili iz države. Na to potezo turških oblasti, ki nakazuje na neposredno ogroženost oziroma izraz preganjanja, so bili po naših informacijah pozorni tudi odvetniki turških prosilcev za azil v Sloveniji.

Vlada pod vodstvom premierja Marjana Šarca zagotavlja, da pristojni organi spremljajo vsa morebitna sporna ravnanja tujih držav na ozemlju Republike Slovenije. Vlada pod vodstvom premierja Marjana Šarca zagotavlja, da pristojni organi spremljajo vsa morebitna sporna ravnanja tujih držav na ozemlju Republike Slovenije. Foto: STA

In kako obtožbe, ki mečejo slabo luč na Turčijo, komentirajo glavni akterji slovenske zunanje politike? Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) pod vodstvom Mira Cerarja še naprej poudarjajo, da "ministrstvo ni seznanjeno z informacijami, ki jih navaja portal Nordic Monitor". Da so z omenjenimi informacijami seznanjeni le prek poročanja stockholmskega portala, pojasnjujejo tudi v uradu predsednika republike Boruta Pahorja.

Vlada pod vodstvom premierja Marjana Šarca medtem zagotavlja, da pristojni organi spremljajo vsa morebitna sporna ravnanja tujih držav na ozemlju naše države: "Vlada in pristojna ministrstva bodo v zvezi s tem, če bo to potrebno, tudi primerno ukrepala." Na turškem veleposlaništvu v Ljubljani prej omenjenih obtožb na račun Turčije ne komentirajo.

Arbitraža Novice EU-volitve: kateri od kandidatov bi Hrvate spustili v schengen? #arbitraža

Sancinova: Vsa vohunjenja so sporna in neskladna s funkcijami diplomatskih misij

Glede na to, da so turški prosilci za azil izrazili strahove, da jih na ozemlju Slovenije nadzoruje izvorna država, se postavlja tudi vprašanje, kako neprijetna je omenjena zadeva za odnose med Slovenijo in Turčijo. "Če bi neko tuje veleposlaništvo na ozemlju Slovenije res opravljalo vohunske dejavnosti, ki so v nasprotju s slovensko zakonodajo, bi to po dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih pomenilo kršitev njihovih obveznosti," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin.

"Vsa vohunjenja so sporna in neskladna s funkcijami diplomatskih misij," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin. "Vsa vohunjenja so sporna in neskladna s funkcijami diplomatskih misij," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin. Foto: STA

V tem pogledu bi Slovenija po njenih besedah lahko opozorila diplomatsko misijo tuje države, da njene dejavnosti niso skladne s funkcijami misije: "Če odziv ne bi bil zadovoljiv in če bi se prostore misije dejansko uporabljalo za namene, ki niso skladni s funkcijami misije, bi jim lahko država sprejemnica posledično odrekla zaščito, torej vse imunitete in nedotakljivost." Pravno gledano bi to pomenilo, da prostori veleposlaništva ne bi bili več zaščiteni in da bi lahko vanje vstopili slovenski organi pregona.

Seveda bi to obenem pomenilo hudo poslabšanje diplomatskih odnosov, poudarja Sancinova. Na vprašanje, glede na kaj se v takšnih primerih presojajo ukrepi, pa odgovarja, da je tovrstne korake treba sprejemati v luči dobrih odnosov med državami: "Če je to cilj, je zagotovo tukaj na vrsti tajna diplomacija. Vsa vohunjenja so sporna in neskladna s funkcijami diplomatskih misij. Če bi te aktivnosti dejansko potekale, načelna obsodba ni v ničemer sporna, drugače pa je, če se prst usmerja proti določeni državi in se zatrjuje nekaj, ne da bi imeli za to ustrezne dokaze oziroma konkretnejše podatke."

Turki bi kopali pod Karavankami

Dobri odnosi med državami lahko pomenijo tudi temelj za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Ko gre stike med Šarčevo vlado in aktualno turško politično garnituro pod vodstvom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in njegove stranke AKP, pomemben vezni člen očitno predstavlja tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Ta se je v Turčiji nazadnje mudila v začetku februarja, njen obisk v Istanbulu in Ankari, kjer se je Bratuškova sestala tudi s turškim kolegom Mehmetom Cahitom Turhanom, pa je bil namenjen prizadevanjem za okrepitev sodelovanja na področjih infrastrukture, energije in prometa. Pred tem je Bratuškova konec lanskega oktobra v Istanbulu prisostvovala odprtju novega megaletališča, pri gradnji katerega je sodeloval tudi turški gradbeni koncern Cengiz.

Če se je ob zadnjem obisku Bratuškove v Istanbulu izpostavljalo predvsem željo po poglobitvi sodelovanja med turškimi pristanišči in Luko Koper, pa so v središču zanimanja Turčije in Cengiza že dolgo Karavanke. Turški gradbinec je bil že izbran na Darsovem razpisu za gradnjo druge cevi predora Karavanke, a se je nato zapletlo.

Zaradi pritožb neizbranih ponudnikov je zadeva romala na državno revizijsko komisijo. Konec lanskega novembra je ta odločila, da je Cengizova ponudba nedopustna, in odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. Strokovna komisija Darsa je nato odločila, da so bile vse ponudbe nedopustne, nov postopek izbire izvajalca pa so na Darsu začeli z neposrednimi pogajanji s šestimi ponudniki, tudi gradbenim koncernom v lasti Mehmeta Cengiza.

Omenjeni veljak v Istanbulu in Turčiji velja za pomembnega zaveznika turškega predsednika Erdogana. Po poročanju turških in tujih medijev odnos med Cengizom ter Erdoganom in njegovo stranko AKP temelji na načelu jaz tebi, ti meni. Medtem ko turška vladna garnitura Cengiza zalaga z megalomanskimi državnimi infrastrukturnimi projekti, ji Cengiz, ki ima v lasti tudi medije, to vrača z medijsko podporo in milijonskimi donacijami oziroma, kot se domneva, tudi podkupninami.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin