Petek, 31. 3. 2023, 18.16
1 leto, 7 mesecev
Kaj če daljna bratranca na vašem skupnem naslovu prijavita dvajset neznancev?
Ste vedeli, da kot lastnik nepremičnine lahko pridobite izpis podatkov o osebah, ki so prijavljene na vašem naslovu? Lahko se namreč zgodi, da ne veste, da je na vašem naslovu prijavljena ena ali več oseb, predvsem kadar ima nepremičnina več lastnikov, saj za prijavo zadostuje soglasje le enega od solastnikov. Mogoče pa je tudi, da se je na naslov v preteklosti prijavil nekdo s ponarejenimi dokazili.
Prijava stalnega ali začasnega prebivališča je namreč razmeroma preprost postopek. Poleg predložitve osebnega dokumenta potrebujemo le še dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, na katerega se prijavljamo, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.
Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o lastništvu oziroma solastništvu nepremičnine, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku, soglasje stanodajalca.
Ali pa soglasje lastnika, če je lastnikov več, pa zadostuje soglasje enega solastnika. V tem primeru bi se lahko zgodila zloraba, zato zakon omogoča, da lastnik nepremičnine vedno dobi izpis podatkov o osebah, ki so prijavljene na njegovem naslovu. Vlogo za izpis je mogoče podati tudi prek obrazca na spletni strani eUprava, v razdelku v zvezi z osebnimi dokumenti.
Kaj lahko naredi lastnik nepremičnine?
Če lastnik nepremičnine ugotovi, da je na naslovu prijavljen posameznik, ki tam v resnici ne prebiva, to sporoči upravni enoti, ki lahko uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča tega posameznika. Nato tega posameznika ali z odločbo prijavi na naslovu, kjer resnično prebiva, ali pa mu prebivališče preneha, pojasnjuje ministrstvo.
Tudi sicer velja, da če upravna enota podvomi o resničnosti podatkov ali dokazil k priloženi prijavi, po uradni dolžnosti uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča.
S ponareditvijo podpisa se ukvarja policija
Če v postopku preverjanja resničnosti prijave upravna enota ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, z odločbo zavrne prijavo prebivališča. Ob vsakršnem sumu storitve kaznivega dejanja, na primer o ponareditvi soglasja lastnika za prijavo prebivališča oziroma njegovega podpisa, upravne enote obvestijo policijo, ob sami prijavi pa tudi uvedejo postopek preverjanja resničnosti prijave.
Zlorabe iz naslova fiktivnih prijav v smislu kaznivih dejanj overitve lažne vsebine obravnava policija, ki zbira obvestila oziroma podatke o uradno pregonljivih kaznivih dejanjih po kazenskem zakoniku. Upravne enote so v letu 2022 uvedle 6.361 postopkov ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča in 1.533 postopkov preverjanja resničnosti prijave stalnega in začasnega prebivališča. Od 1. 1. 2023 do 14. 3. 2023 so uvedle 1.673 postopkov ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča ter 390 postopkov preverjanja resničnosti prijave stalnega in začasnega prebivališča, ministrstvo navaja nekaj statistik.
3