Torek, 25. 8. 2015, 17.04
3 leta
Južnih sosedov ne maramo, z EU kar zadovoljni
Raziskava Episcentra, ki obsega odnos Slovencev do Hrvaške, Evropske unije, ZDA, Rusije in Kitajske, kaže, da smo med temi državami najmanj naklonjeni Hrvaški. Negativno mnenje o njej ima 67,3 odstotka vprašanih, pozitivno pa 32,4 odstotka.
"Trenutne razprtije gotovo niso v prid slovenskemu ocenjevanju južnih sosedov. Pravzaprav je dokaj zadržan odnos do njih najbrž značilen za večino časa po letu 1991, ker je nerešeno mejno vprašanje nekako vseskozi v zraku," pravi politični analitik Aleš Maver in dodaja: "Ne velja pa to za starejša obdobja v zgodovini. V zadnjem stoletju in pol so Slovenci na Hrvate pogosto gledali precej pozitivno, medtem ko v obratni smeri praviloma ni bilo enakega navdušenja."
"Na svetu ni dveh sosednjih narodov, ki bi imela tako komplementarno gospodarstvo," je prepričan Dimnik, ki ob tem opozarja, da so gospodarski subjekti odvisni od trenutne politične situacije. "Ne delajo po lastnem prepričanju, ampak želijo biti všečni politikom. To daje vtis, da so tudi splošne razmere take, a to ni res."
Dimnik opozarja, da je bilo veliko tistih, ki so sicer naklonjeni Hrvaški, v času opravljanja ankete na dopustu na Hrvaškem in da so rezultati zato morda drugačni, kot bi bili sicer. "Gre samo za vrh politike na eni in na drugi strani, nekaj sto ljudi, ki spuščajo take negativne informacije, ki pa nimajo zveze z realnostjo. Zelo aktivno spremljam stike in vidim, da so zelo pristno družinski."
Rusom najbolj zamerimo njihov odnos do Ukrajine (13 odstotkov), predsednik Vladimir Putin je za 13 odstotkov vprašanih negativen lik. Osem odstotkov vprašanih moti rusko zatiranje ljudi in kršenje človekovih pravic.
"Očitno dobršen del Slovencev vidi precejšnje podobnosti med položajem Ukrajincev in Ukrajine v odnosu do Rusije danes in med položajem Slovencev in Slovenije v odnosu do večjih sosedov skozi 20. stoletje in do Jugoslavije ob koncu stoletja. Vsaj meni se ta primerjava skoraj dnevno ponuja sama od sebe," komentira Maver.
"Rekel bi, da je v ozadju tega občudovanja prepričanje, da je gospodarska uspešnost teh držav (Rusije in Kitajske, op. a.) posledica velikih državnih posegov in nasploh velike vloge v države v gospodarstvu, ki pri številnih Slovencih še vedno zelo visoko kotira in predstavlja zaželen gospodarski model, ki ga nekateri vidijo ali želijo videti uresničenega," pravi Maver.
Rusija uživa največjo podporo med volivci DeSUS (53 odstotkov), ZDA so najbolj naklonjeni volivci NSi (66) in SDS (65), o Kitajski imajo najboljše mnenje volivci SMC in SD (59), EU ima največ podpore med volivci NSi (78), Hrvaško pa imajo najraje volivci ZL (42 odstotkov vprašanih).
Za Aleša Mavra so nekateri rezultati docela pričakovani, kot recimo izrazito slabo mnenje volivcev ZL o ZDA ali največja naklonjenost ruskemu modelu "trde roke" pri volivcih DeSUS, ki verjetno spadajo v starejše starostne skupine. "Vidi se tudi izrazita korelacija med naklonjenostjo EU in zadržanim odnosom do Rusije," komentira.
"Volivci NSi daleč najbolj zaupajo EU in so daleč najmanj naklonjeni Rusiji, medtem ko mnenje volivcev SDS o zadnji ne odstopa od povprečja. Iz tega bi se dalo sklepati, da se del volivcev te stranke navdušuje nad zamislijo močne in vseprisotne države, kar v zadnjih letih opažamo tudi pri nekaterih drugih strankah iz družine Evropske ljudske stranke v srednji in vzhodni Evropi, zlasti seveda pri Orbanovem Fidesu na Madžarskem," meni Maver.
Preseneča ga tudi nadpovprečno dobro mnenje volivcev SD o ZDA, ki močno odstopa od stališč volivcev drugih levosredinskih strank, pa tudi stališče volivcev SMC do Kitajske, kjer je v ozadju verjetno spet navdušenje nad močno državo, ki vendarle nima ustreznice v podobni oceni v medijih vsekakor bolj pod lupo vzete in tako bližje Rusije.
"Zadnja je hkrati resda nekoliko bolj od povprečja priljubljena pri volivcih ZL, a ne toliko kot Kitajska. Morda del mlajših volivcev ZL kljub vsemu moti izrazit kult osebnosti v ruskem primeru, pa tudi propagandno spogledovanje s 'konservativno revolucijo'," sklene komentator.