Med današnjo stavko le nujna medicinska pomoč, nega in oskrba

Zdravstveni domovi in bolnišnice

Med stavko bodo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljali zdravstveno dejavnost v skladu s sprejetimi strokovnimi standardi in etičnimi kodeksi. Med stavko bodo tako zagotavljali nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.

Zdravnik bo v času stavke izvajal tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. To so zlasti zdravljenje vročinskih stanj in infekcij, zdravljenje poškodb in zastrupitev, zdravljenje kroničnih bolezni, če bi preložitev neposredno povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt, druge storitve nujne medicinske pomoči, opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih točkah (triažni pregledi), in storitve zdravstvene nege, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja, ohranjanje življenjsko pomembnih funkcij, zagotavljanje nujne medicinske pomoči in zdravstvene nege, opravljanje nujnih reševalnih prevozov ter vse storitve zdravstvene nege v zvezi s porodom.

Zdravnik bo v času stavke dolžan opravljati tudi vse zdravstvene storitve za otroke do 18 let in starejše od 65 let ter vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom. Izvesti bo moral tudi vse ukrepe, ki zagotavljajo preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Zdravstveni delavci bodo v času stavke zagotavljali bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Zaposleni v zdravstveni negi bodo v času stavke opravljali storitve zdravstvene nege, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov in varovancev.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so sicer ob napovedi stavke sindikatov zdravstva in socialnega varstva navedli, da po dveh letih epidemije covida-19 ni mogoče odlašati zdravstvenih obravnav brez škode za bolnika. Napovedanih pregledov, obravnav in posegov zato ne bodo odpovedovali.

Lekarne

Stavkajoči bodo v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa, ki ga določa zakon o zdravstveni dejavnosti. Stavka bo potekala na delovnih mestih stavkajočih od 10. do 16. ure. V tem času bodo odprte le dežurne enote lekarn.

V času stavke bo veljal nedeljski režim dela, na način, da izdaja zdravil poteka izključno preko dežurnega okenca.

Stavkajoči bodo izdajali le:- zdravila, predpisana na recept istega dne- zdravila, predpisana na recept z oznako "nujno" in- zdravila brez recepta proti vročini in bolečinam; pri slednjih se bo izdala le ena škatlica posameznega zdravila.

Drugih izdelkov in pripravkov ter potrdil o izpolnjevanju pogojev PCT v času stavke ne bodo izdajali.

Socialnovarstveni zavodi in posebni socialnovarstveni zavodi

Delo v vseh socialnovarstvenih in posebnih socialnovarstvenih zavodih bo potekalo kot na dan nedelje. V času stavke bodo opustili vse ne nujne storitve; npr. posteljne kopeli, transferje, nadstandardne storitve, delovno terapijo, nenujna spremstva ter obnovitveno in preventivno fizioterapijo.

Zavodi, ki izvajajo storitev pomoči na domu, bodo v času stavke izvajali celoten nabor storitev, povezanih s temeljno nego in oskrbo, ter samo nujna opravila znotraj sklopa nalog, ki sodijo v gospodinjsko pomoč in podporne storitve.

Novice Golob se je odselil od Lebna, ne povezuje pa se z DeSUS in Lide

Zavodi za usposabljanje in varstveno-delovni centri

V zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih bodo v času stavke opustili vse nenujne storitve; npr. storitve izobraževanja in usposabljanja, različne delavnice, delovno terapevtske, fizioterapevtske in logopedske storitve ter nenujna spremstva.

Na voljo bodo nujne storitve, kot so pomoč respiratornega fizioterapevta, medicinske sestre in nujna nega. Za otroke in mladostnike, ki so vključeni v vzgojno izobraževalni program, in za druge osebe, za katere v času stavke ne izvajajo terapevtskih programov, bodo zagotovili varstvo.

Centri za socialno delo (CSD)

V času stavke bodo CSD izvajali vsa nujna javna pooblastila, kot npr. nujne naloge po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, družinskem zakoniku, ipd., v celoti bodo izvajali naloge interventne službe in kriznih namestitev.

Delo na centrih za socialno delo bo obsegalo le nujno prvo socialno pomoč. Tisti CSD, ki izvajajo storitev pomoč družini na domu, bodo morali v času stavke izvajati celoten nabor storitev, povezanih s pomočjo pri temeljnih dnevnih opravilih, ter nujna opravila znotraj sklopa nalog, ki sodijo v gospodinjsko pomoč.

Sindikati pričakovali protipredlog

"Pripravljamo dodatne argumente, zakaj je treba nadaljevati na izhodiščih, ki smo jih podali, in kako izpeljati pogajanja do konca," je glede pogajanj s sindikati zdravstva in socialnega varstva v ponedeljek zvečer za Odmeve pojasnil minister. Sindikati sicer od vladne strani pričakujejo protipredlog, iz katerega bo razvidno, da ima dejansko interes razrešiti njihove stavkovne zahteve, med katerimi je tudi dvig plač za šest plačnih razredov, kot naj bi bil dogovorjen z zdravniki.

Poklukar je spomnil, da so lani jeseni zaradi odhajanja medicinskih sester iz težjih delovnih mest pristopili k pogajanjem. Po sporazumu so se konec lanskega leta plače dvignile okoli 35 tisoč zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu. Hkrati pa so se po ministrovih besedah zavezali, da bodo nadaljevali s pogajanji, da bi odpravili eventuelna plačna nesorazmerja, ki so zaradi tega nastala znotraj zdravstvene nege. Zavedajo pa se, da je prišlo tudi do nesorazmerij z zdravniki.

Novice Ali je na vrhu SDS ali Golob, je odvisno od tega, kako vprašajo, navzdol pa vedno Šarec

Poklukar: Po današnjih pogajanjih ne vidim razlogov za stavko zdravstva in socialnega varstva

Minister za zdravje Janez Poklukar ne vidi razlogov za njihovo stavko. "Zavedam se, da je stavka legitimno orodje sindikalnega gibanja oz. sindikalne dejavnosti in ji kot taki ne oporekam. Obžalujem pa, da je prišlo do take odločitve," je dejal.

Poklukar je, kot je dejal po današnjem posvetu zdravstva glede aktualnih epidemioloških razmer na Brdu pri Kranju, pogovore s sindikati ves čas ocenjeval kot konstruktivne, tvorne in da vodijo v smer dogovora. Zato se je jim je zahvalil za visok nivo dialoga in iskanja konsenza, po njegovi oceni so pokazali, da so se sposobni pogovarjati in sprejemati kompromise.

Glede na dosežene rezultate današnjih večurnih pogovorov pa minister ne vidi razlogov za stavko. Po njegovih besedah je bil na koncu problem spreminjanje rokov v že doseženem lanskoletnem dogovoru. "Če sprejemamo neke dogovore, je potem seveda praviloma najbolj korektno, da se jih vsi držimo, sicer se lahko sprašujemo o smiselnosti slehernega dogovora, ki ste ga kdaj sprejela vlada in sindikati," je dejal.

Sindikati so namreč zahtevali, da bi se pogajanja zaključila do 4. marca, medtem ko je novembrski dogovor predvideval zaključek pogajanj do 24. aprila, ko bodo sicer državnozborske volitve. Lanski dogovor je sicer predvideval tudi, da se bodo pogajanja nadaljevala najkasneje 15. januarja, a vlada do takrat ni sprejela pogajalskih izhodišč, kar je tudi bil povod za napoved stavke.

Kot je danes dejal minister, obžaluje, da ob obremenitvah zaradi epidemiološke situacije do roka niso uspeli pripraviti izhodišč. A tudi izhodišča, sprejeta konec januarja, po njegovih besedah dajejo podlago za pogajanja ter možnost širokega dialoga in iskanja konsenza.

Spomnil je, da je zaveza ministrstva reševati akutne razmere v zdravstvu, zato so se že lani poleti usedli ter poskušali ustaviti erozijo zdravstva na področju odhajanja medicinskih sester iz bolnišnic. "Mislim, da smo to uspešno dosegli," je ocenil.

Cigler Kralj: Stavka ni upravičena, vlada še vedno ponuja roko dialoga

Minister za delo Janez Cigler Kralj je ob napovedi sredine stavke ocenil, da ta ni upravičena in izpostavil, da vlada še vedno ponuja roko dialoga. Prioriteta ministrstva pa ostaja vlaganje v zaposlene, infrastrukturo in programe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, je še dodal minister.

Cigler Kralj je sporočil, da stavka v trenutni situaciji predstavlja tudi neodgovorno ravnanje. Sindikate poziva, da se čim prej vrnejo za pogajalsko mizo, saj meni, da prekinitve pogajanj in stavka pomenita le to, da bodo nujno potrebne rešitve sprejete pozneje. Vsem zaposlenim v socialni oskrbi pa sporoča, da bo kot minister za delo tudi v prihodnje zagovarjal in ščitil interese in pravice vseh zaposlenih, so sporočili z ministrstva.

Na njegovem ministrstvu ob tem navajajo, da so se novembra lani skupaj z reprezentativnimi sindikati v prvem krogu pogajanj dogovorili za povišanje plač v socialni oskrbi za dva do štiri plačne razrede. Zagotovili so višje plače za okoli 35.000 zaposlenih, poskrbeli, da se dvig plač ni prelil v povišanje oskrbnin stanovalcem in se zavezali, da po 15. januarju letos nadaljujejo pogajanja za drugi krog zaposlenih v socialni oskrbi.

Z namenom obvladovanja kadrovske stiske v socialnovarstvenih zavodih so zagotovili skoraj 60 odstotkov več sredstev za zaposlovanje dodatnega kadra za obdobje dveh let, so sporočili z ministrstva. To bo omogočilo približno 620 dodatnih kadrov za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži in 550 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše. V proračunih za leti 2021 in 2022 in v načrtu za okrevanje in odpornost so prav tako zagotovili dodatnih 124 milijonov za investicije v domove za starejše.

Na ministrstvu zagotavljajo še, da si bodo ne glede na trenutno dogajanje še naprej aktivno prizadevali izboljšati delovne pogoje, prilagoditi normative in zagotoviti ustrezno plačilo. Pred meseci pa so ustanovili tudi delovno skupino za kadrovske standarde in normative v sklopu domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki že pospešeno pripravlja predloge rešitev, so navedli.