Četrtek, 2. 3. 2023, 6.03
1 leto, 9 mesecev
Jourova: Z Accettom se nisva pogovarjala o noveli zakona o RTVS #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
40
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, ki je trenutno v Sloveniji, dogajanja na RTV Slovenija ne želi komentirati. Kot je povedala, tako kot vsi čaka na odločitev ustavnega sodišča. V sredo se je sicer sestala s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, s katerim, kot je dejala, o zadržanju novele zakona o RTVS nista govorila, saj zadeva še ni končana. "Prepričana sem, da bo ustavno sodišče brez pritiskov in v najkrajšem mogočem času opravilo vsebinsko presojo, kar bo prineslo več jasnosti glede delovanja javnega zavoda," je dejala Jourova. O stanju, v katerem se je znašel javni zavod, sta danes med drugim spregovorili tudi s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se je srečala s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, ki je trenutno na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Klakočar Zupančičeva in Jourova sta spregovorili tudi o evropskem aktu o zagotavljanju medijske svobode.
"Pogovor je tekel o poročilu Evropske komisije o vladavini prava v letu 2022. Omenila sem pripravo nove zakonodajne podlage za delo preiskovalnih komisij v DZ. To je bilo eno bistvenih priporočil Evropske komisije glede vladavine prava in DZ. Sem predsednica delovne skupine za pripravo novega zakona in tudi poslovnika za delo preiskovalnih komisij v DZ," je pojasnila Klakočar Zupančičeva.
Kot je povedala, sta nekaj besed namenili stanju vladavine prava v Sloveniji, zaščiti človekovih pravic in svoboščin ter neodvisnosti medijev. "Spregovorili sva tudi o stanju, v katerem se je znašla javna RTV Slovenija, o zaščiti novinarjev in zaščiti žvižgačev, pa tudi o stanju na državnem tožilstvu," je še povedala Klakočar Zupančičeva.
Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da v primeru RTV Slovenija ne sme priti do vpletanja v delovanje ustavnega sodišča, ki še ni odločilo o ustavnosti dela zakona. Meni pa, da je po odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki govori o konstituiranju novih upravljavskih organov zavoda, stanje "konfuzno".
Jourova je dejala, da jo veseli, da Slovenija upošteva priporočila Evropske komisije. "Radi bi videli nek napredek in cenim, da sva danes s predsednico DZ razpravljali tudi o tem," je povedala.
V nadaljevanju je Jourova spregovorila tudi o sredinem srečanju s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom. Kot je povedala, se z Accettom, s katerim se je srečala takoj, ko je prišla v Slovenijo, o zadržanju novele zakona o RTV Slovenija nista pogovarjala, verjame, da bo ustavno sodišče pohitelo z vsebinsko presojo ustavnosti novele, seveda brez kakršnihkoli pritiskov. "O tem nisva govorila, to je zame sveto, zadeva še ni končana in o tem se ne pogovarjam," je pojasnila Jourova.
Sta se pa z Accettom pogovarjala o vladavini prava, o izzivih pravosodja in o primatu prava EU, smo ob robu obiska podpredsednice neuradno izvedeli od virov pri Evropski komisiji.
Thank you for rich and interesting discussion, Matej Acceto, 🇸🇮President of the Constitutional Court @UstavnoSodisce, on relation between national and European courts and about general principles of the rule of law. pic.twitter.com/xytzTC0xdV
— Věra Jourová (@VeraJourova) March 1, 2023
Razprava o neodvisnih medijih kot braniku pred dezinformacijami
Po srečanju s predsednico DZ Klakočar Zupančičevo se je Jourova v Hiši EU udeležila razprave o neodvisnih medijih kot braniku pred dezinformacijami v času vojne, kjer se je pridružila predsednici republike Nataši Pirc Musar in veleposlaniku Ukrajine v Sloveniji Andriju Taranu.
Jourova je s sogovorniki razpravljala o vojni v Ukrajini in grožnjah, ki jih v tem kontekstu predstavljajo dezinformacijske kampanje, vladavini prava, sprejemanju evropskega akta o svobodi medijev ter ukrepih proti zastraševalnim, t. i. SLAPP-tožbam proti novinarjem.
Podpredsednica evropske komisije je v razpravi poudarila pomen profesionalnih medijev in ustreznega odzivanja na rusko propagando. "Novinarji so namreč tisti, ki lahko preverjajo dejstva in jih posredujejo bralcem. Dejstva so torej nekaj objektivnega in pripadajo vsem. Mnenja pa so individualne narave," je pojasnila Jourova, dezinformacije pa definirala kot preverljivo laž.
Celoten pogovor si lahko pogledate spodaj:
Jourova dogajanja na RTV Slovenija ni želela komentirati
Po razpravi so sledila novinarska vprašanja. Jourova trenutnega položaja, v katerem se je znašel javni zavod RTV Slovenija, ni želela komentirati, je pa izrazila veselje glede rešitve položaja Slovenske tiskovne agencije (STA). "Vesela sem, da se je razrešilo vprašanje financiranja STA, ki si je morala pomagati z množičnim financiranjem. Moram reči, da to ni njen najsvetlejši trenutek, zato se mi zdi pomembno, da se je zagotovilo stabilno državno financiranje," je dela Jourova.
Kot je pojasnila glede novele zakona o RTV Slovenija, tudi sama še čaka na odločitev ustavnega sodišča. "Lahko pa povem, da je v vsaki državi vloga javnih medijev izjemno pomembna. V nekaterih državah vidimo, da to niso javni mediji, ampak bolj državni mediji ali pa zasebni. Nikogar ne bom imenovala, a včasih to lahko vpliva na položaj v državi," je povedala Jourova.
Jourova, ki je v Evropski komisiji pristojna tudi za področje medijev, je lani poleti ob predstavitvi poročila o vladavini prava v Bruslju dejala, da je komisija zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja STA in dogajanjem na RTV Slovenija, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice EU.
Vera Jourova je v Evropski komisiji pristojna za področje medijev. "Evropskim medijem in medijskim organizacijam v EU sem obljubila, da bomo sprejeli akt, ki bo zaščitil medije. Nekaj pa pričakujem tudi od njih. Želim, da povišajo etične standarde, standarde transparentnosti glede financiranja medijev in lastništva. To je po mojem mnenju tudi edino pošteno," je ob robu razprave o pomenu svobodnih medijev pojasnila podpredsednica Evropske komisije.
Akt o svobodi medijev ni čudežna palčka, ki bo rešila vse težave
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo od evropskega akta o svobodi medijev, ali je to čarobna paličica za vse težave, v katerih so se znašli mediji in novinarstvo v Evropi, Jourova odgovarja, da to zagotovo ni: "Zelo rada bi imela takšno čarobno paličico, ki bi rešila vse probleme, ampak seveda to ne gre. Akt o svobodi medijev je v EU nujen, ker gre za zelo nevarne tendence, da se razmere poslabšajo v vseh državah članicah. Zato se nam je zdelo pomembno, da predlagamo akt, ki bo zaščitil medije. Ne gre samo za reguliranje medijev, gre za medijski prostor, za pogoje v medijski pokrajini."
Akt o svobodi medijev bo po njenih besedah deloval z roko v roki z aktom o digitalnih storitvah, v katerem je govora o moderiranju vsebin na digitalnih platformah. "Evropskim medijem in medijskim organizacijam v EU sem obljubila, da bomo sprejeli akt, ki bo zaščitil medije. Nekaj pa pričakujem tudi od njih. Želim, da povišajo etične standarde, standarde o transparentnosti financiranja medijev in lastništva. To je po mojem mnenju tudi edino pošteno. Mi vas bomo zaščitili, vi pa morate nekaj narediti tudi na svoji strani. Imam visoka pričakovanja in mislim, da bo v medijih prišlo do močnega gibanja, ki bo pripeljalo do višje kakovosti. Eden izmed razlogov, zakaj so mediji v nekaterih državah napadeni, je to, da jim prebivalci ne zaupajo. Če nečemu ne zaupamo, je to lahko izpostaviti napadom. Zelo živahno razpravo sem imela z medijskimi organizacijami in prosila sem jih, naj povišajo zaupanje z nekoliko višjimi standardi kakovosti," je še povedala Jourova.
Jourova s kulturno ministrico o težavah tiskanih medijev
Podpredsednica Evropske komisije se je danes srečala tudi z ministrico za kulturo, Asto Vrečko.
Govorili sta o Evropskem aktu o svobodi medijev, razmerah na Slovenski tiskovni agenciji in Radioteleviziji Slovenija, sovražnem govoru ter strateških tožbah zoper sodelovanje javnosti (angleško Strategic Lawsuits Against Public Participation – SLAAP).
"Opravili sva tehten in dober pogovor. Naj se podpredsednici, ki je v Evropski komisiji zadolžena tudi za temeljno evropsko vrednoto – svobodo medijev, zahvalim za podporo v zadnjih dobrih dveh letih, ko so bile te svoboščine pri nas na hudi preizkušnji," je ob delovnem sestanku povedala ministrica dr. Asta Vrečko. Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová je dodala: "Srečanje z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki sem ga nedavno predlagala kot podpredsednica Evropske komisije. Upam, da bo dobil podporo tudi v Sloveniji. Z aktom želimo med drugim okrepiti uredniško neodvisnost v medijih."
Ministrica za kulturo in podpredsednica Evropske komisije sta večji del sestanka namenili pogovoru o Evropskem aktu o svobodi medijev. Ob tem je ministrica dr. Asta Vrečko poudarila: "Nadejam se, da bomo države članice ob tako pomembnem in vseevropskem projektu dosegle soglasje. Slovenija je v skupini držav, ki so v tej fazi sprejemanja Akta zavzele uradno naklonjeno stališče."
Ministrica za kulturo je podpredsednico Evropske komisije seznanila z razmerami na Slovenski tiskovni agenciji (STA). Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo odpravila škodljivo uredbo, ki jo je sprejela prejšnja vlada in je oteževala delo novinarjev in urednikov ter finančno izčrpavala STA. Danes imajo tamkajšnji uredniki in novinarji zagotovljeno uredniško, finančno in institucionalno avtonomijo. Ob predstavitvi razmer na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija), kjer se razmere kljub sprejetju novele Zakona o RTV Slovenija in jasno izražene podpore na referendumu še vedno zaostrujejo, je ministrica izrazila pričakovanje, da bo Ustavno sodišče RS o novem zakonu kar se da hitro odločilo.
Kot je pojasnila Jourova že pred sestankom, je prejela informacije, da je "položaj zelo zahteven. Ne da bi na kogarkoli pritiskala bom vprašala, ali obstaja kakšen načrt, da bi jim pomagali. Menim namreč, da je zelo pomembno, da se medije zaščiti," je dejala Jourova. Ob tem je spomnila na pomen finančnega pritiska na medije.
Kakršnikoli ukrepi državne pomoči morajo biti v skladu z zakonodajo EU o državnih pomočeh. "Komisija ukrepe ocenjuje tudi na podlagi pravil EU o državni pomoči na področju nadomestil za javne storitve in zlasti na podlagi sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011. V skladu s temi pravili lahko države članice dodelijo državno pomoč podjetjem kot nadomestilo za dodatne stroške pri opravljanju javne službe, in sicer pod določenimi pogoji, kot je izogibanje prekomernim nadomestilom," so nam neuradno pojasnili ob robu obiska podpredsednice Evropske komisije.
O vladavini prava z Markom Štucinom
Državni sekretar Marko Štucin je na pogovorih s podpredsednico Evropske komisije razpravljal predvsem o vladavini prava in nekaterih drugih institucionalnih zadevah iz njenega delokroga. Državni sekretar Štucin je podpredsednici predstavil tudi načrte Slovenije za mednarodno konferenco MLA, ki bo maja 2023 potekala v Ljubljani.
Državni sekretar Štucin in podpredsednica Jourová, ki je v Komisiji pristojna za področje vrednot in preglednosti, sta se strinjala o pomenu vladavine prava kot temelja delovanja EU kot celote in njene odpornosti. Državni sekretar je poudaril zavezo slovenske vlade vladavini prava in podporo evropskim mehanizmom spremljanja vladavine prava, predvsem rednemu letnemu dialogu z državami članicami, ki prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in zaupanju.
Sogovornika sta se na kratko dotaknila tudi prihajajočih evropskih volitev v letu 2024. V zvezi s tem je podpredsednica Jourova izpostavila pomen pravočasnega dogovora o nekaterih aktualnih zakonodajnih predlogih iz svežnja za demokracijo, med drugim o prenovi uredbe o evropskih političnih strankah. Državni sekretar ji je zagotovil konstruktivno sodelovanje Slovenije v nadaljnjih pogajanjih.
Državni sekretar Štucin je podpredsednico Jourovo seznanil tudi z načrti Slovenije glede organizacije mednarodne konference za pripravo besedila nove Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih kaznivih dejanj, tako imenovane pobude MLA.
40