Torek, 13. 10. 2015, 21.46
4 mesece
Je bolj ogrožena prihodnost Dejana Židana ali Luke Mesca?
Če se je po zmagi na januarskih volitvah, nato pa trku z realnostjo in popuščanju grškega premierja Aleksisa Ciprasa mednarodnim upnikom zdelo, da bo to vplivalo tudi na priljubljenost sestrske slovenske stranke, je zdaj videti, da se je Združena levica med političnimi silami zasidrala na tretjem mestu.
Za Socialne demokrate je značilno, da jim podpora volivcev zelo niha, čeprav imajo v povprečju boljše rezultate kot na parlamentarnih volitvah. Takrat je SD s šestimi odstotki strmoglavila na najnižjo podporo v svoji zgodovini. V zadnjem merjenju Episcentra je stranki podpora upadla na 11,2 odstotka, kar je najslabši rezultat od septembra lani.
Še maja sta bili SD in ZL izenačeni pri 13,5 odstotka, aprila pa je bila SD s 15,8 odstotka tretja stranka v državi in je imela 1,7 odstotne točke prednosti pred ZL. Najbolje se je SD odrezala januarja, ko se je s 17,3 odstotka povsem približala drugouvrščeni SMC Mira Cerarja.
Imajo v SD težave z voditeljem stranke Dejanom Židanom, za katerega se zdi, da vedno za kakšen korak zaostaja za političnimi potezami in pobudami stranke medijsko precej spretnejšega vodje poslanske skupine Luke Mesca?
Bo SD postala nišna stranka z okrog petimi odstotki glasov, ki ne bo mogla bistveno vplivati na razmere v državi? Si lahko po drugi strani ZL obeta rast in morebitno sodelovanje v vladi (SMC ni imuna proti pobudam ZL) ali pa bo obsojena na večno opozicijo tako kot nekoč Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča?
"Uspeh ZL ni zgolj posledica gospodarske krize in karizmatičnosti Luke Mesca, ampak predvsem identitetne krize SD. Ta se je začela že v obdobju Pahorjevega vodenja, njegov 'pobeg' na mesto predsednika države pa te krize ni končal, saj ima Židan za zdaj premalo karizme, da bi se lahko postavil ob bok ne samo Mescu, ampak tudi drugim uveljavljenim strankarskim voditeljem," pravi Kovač.
Težava SD je tudi programska, ker mora kot vladna stranka sklepati kompromise ob hkratni socialni demagogiji stranke DeSUS Karla Erjavca in ob tem, da jo ZL prehiteva pri socialnih in družbenih vprašanjih, kot na primer pri vprašanju pravic istospolnih parov. "Izid tega troboja na levici bo odvisen predvsem od morebitnega novega zaostrovanja ekonomske krize, vrednotnih nihanj v volilnem telesu in razreševanja identitetne krize na desnici," pravi publicist in direktor Cankarjeve založbe.
"To bi zelo verjetno pomenilo popoln poraz liberalnega pogleda na svet in zmago državnega intervencionizma, z njim pa prepričanja, da ima država bistveno večjo odgovornost za blagor posameznika kot on sam. Tak poraz si liberalizem zasluži, a bi bil zanj lahko tudi zdravilen, saj tisti, ki se predstavljajo kot njegovi nosilci, liberalne vrednote sporočajo na precej neproduktiven način," analizira Kovač.
Če ji bo pri tem spodletelo, ZL na naslednjih volitvah ne bo več, sicer pa lahko postane zelo pomembna politična sila. "Tak razvoj na levici bi bil logičen, saj se SD zdi precej iztrošena, DeSUS pa vse bolj postaja cokla političnega razvoja, saj je vsaka koalicija programska in kadrovska ujetnica povsem neupokojenskih ambicij njenega predsednika."
Pri gospodarskem okrevanju je najbolj pomembno to, ali ga bodo občutili tudi državljani. Prav to je namreč agenda ZL: rast še nič ne pomeni, pomembno je to, kdo ima od tega korist. "Če bo šla rast za odplačevanje grehov, s katerimi nimajo običajni ljudje nič, bo to ZL samo še utrdilo." V nasprotnem primeru, če bo del prebivalstva lažje živel, bo lahko SD pridobivala.
Uhan Socialnih demokratov ne bi kar tako odpisal zaradi močne in tradicionalne volilne baze. Hkrati tudi ZL vidi kot močno stranko in opozarja, da ne bo muha enodnevnica.
Na drugi strani je ZL bolj voditeljska stranka, stranka Luke Mesca, nima pa še tako trdne terenske strukture, ne vemo niti, kako bi se vedla, če bi prišla na oblast in ali si tega sploh želi, sklene Uran.
1