Je bolj ogrožena prihodnost Dejana Židana ali Luke Mesca?

Če se je po zmagi na januarskih volitvah, nato pa trku z realnostjo in popuščanju grškega premierja Aleksisa Ciprasa mednarodnim upnikom zdelo, da bo to vplivalo tudi na priljubljenost sestrske slovenske stranke, je zdaj videti, da se je Združena levica med političnimi silami zasidrala na tretjem mestu.

Kaj nam povejo odstotki? Javnomnenjske raziskave Episcentra namreč kažejo, da se je ZL po volitvah julija lani, ko je prejela šest odstotkov glasov, do novega leta povzpela na okoli deset odstotkov. Po zmagi Sirize je ZL še pridobila in se povzpela na zdajšnjih stabilnih 15 odstotkov. Združeni levičarji od junija vztrajajo na tretjem mestu s podvojeno podporo v primerjavi z avgustom lani.

Za Socialne demokrate je značilno, da jim podpora volivcev zelo niha, čeprav imajo v povprečju boljše rezultate kot na parlamentarnih volitvah. Takrat je SD s šestimi odstotki strmoglavila na najnižjo podporo v svoji zgodovini. V zadnjem merjenju Episcentra je stranki podpora upadla na 11,2 odstotka, kar je najslabši rezultat od septembra lani.

Še maja sta bili SD in ZL izenačeni pri 13,5 odstotka, aprila pa je bila SD s 15,8 odstotka tretja stranka v državi in je imela 1,7 odstotne točke prednosti pred ZL. Najbolje se je SD odrezala januarja, ko se je s 17,3 odstotka povsem približala drugouvrščeni SMC Mira Cerarja.

Kako bo na vse vplivalo okrevanje dežele? Poglejmo še, kaj lahko na levici pričakujemo v prihodnjih mesecih in letih. Slovenija gospodarsko okreva, lahko to slabo vpliva na rating populistične Združene levice, še posebej, če se bo gospodarska rast poznala tudi v žepih državljanov? V tem primeru si bodo zasluge za to pripenjali tudi konkurenčni Socialni demokrati. Bo to vplivalo tudi na njihovo podporo?

Imajo v SD težave z voditeljem stranke Dejanom Židanom, za katerega se zdi, da vedno za kakšen korak zaostaja za političnimi potezami in pobudami stranke medijsko precej spretnejšega vodje poslanske skupine Luke Mesca?

Bo SD postala nišna stranka z okrog petimi odstotki glasov, ki ne bo mogla bistveno vplivati na razmere v državi? Si lahko po drugi strani ZL obeta rast in morebitno sodelovanje v vladi (SMC ni imuna proti pobudam ZL) ali pa bo obsojena na večno opozicijo tako kot nekoč Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča?

Socialdemokratska in radikalna levica Seštevek obojega bi pomenil, da socialdemokratska in radikalna levica ne bosta bistveno vplivali na dogajanje na političnem parketu, kar sicer velja za večino obdobja v zadnjih 25 letih. Bi lahko ta opcija vendarle prevzela vodilno vlogo, kot jo je leta 2008 SD pod Borutom Pahorjem? Odgovarjata politična analitika Miha Kovač in Samo Uhan.

"Uspeh ZL ni zgolj posledica gospodarske krize in karizmatičnosti Luke Mesca, ampak predvsem identitetne krize SD. Ta se je začela že v obdobju Pahorjevega vodenja, njegov 'pobeg' na mesto predsednika države pa te krize ni končal, saj ima Židan za zdaj premalo karizme, da bi se lahko postavil ob bok ne samo Mescu, ampak tudi drugim uveljavljenim strankarskim voditeljem," pravi Kovač.

Težava SD je tudi programska, ker mora kot vladna stranka sklepati kompromise ob hkratni socialni demagogiji stranke DeSUS Karla Erjavca in ob tem, da jo ZL prehiteva pri socialnih in družbenih vprašanjih, kot na primer pri vprašanju pravic istospolnih parov. "Izid tega troboja na levici bo odvisen predvsem od morebitnega novega zaostrovanja ekonomske krize, vrednotnih nihanj v volilnem telesu in razreševanja identitetne krize na desnici," pravi publicist in direktor Cankarjeve založbe.

Kult osebnosti Janeza Janše Kovač celo misli, da ima ZL vse možnosti, da na prihodnjih volitvah postane največja stranka v državi. To se lahko zgodi v primeru, če se bo kriza zaostrila, če bodo desne stranke še naprej ujetnice kulta osebnosti predsednika SDS Janeza Janše in če v Sloveniji ne bo postala vrednota večine prebivalstva to, da najprej poskrbiš zase in ob tem pomagaš tudi drugim, napoveduje analitik.

"To bi zelo verjetno pomenilo popoln poraz liberalnega pogleda na svet in zmago državnega intervencionizma, z njim pa prepričanja, da ima država bistveno večjo odgovornost za blagor posameznika kot on sam. Tak poraz si liberalizem zasluži, a bi bil zanj lahko tudi zdravilen, saj tisti, ki se predstavljajo kot njegovi nosilci, liberalne vrednote sporočajo na precej neproduktiven način," analizira Kovač.

Modri Mesec Meni še, da je ZL kot nova stranka ravnala taktično modro, da po volilnem uspehu sploh ni razmišljala o vstopu v vlado. "Tako ima zdaj ves mandat čas, da se nauči obvladovati tehnologijo parlamentarnega odločanja, da na relaciji Iniciativa za demokratični socializem–TRS–DSD uredi svoje zapletene notranje odnose, da razreši nekatera odprta programska vprašanja in da se nekaj njenih politikov utrdi kot pomembne javne in politične figure."

Če ji bo pri tem spodletelo, ZL na naslednjih volitvah ne bo več, sicer pa lahko postane zelo pomembna politična sila. "Tak razvoj na levici bi bil logičen, saj se SD zdi precej iztrošena, DeSUS pa vse bolj postaja cokla političnega razvoja, saj je vsaka koalicija programska in kadrovska ujetnica povsem neupokojenskih ambicij njenega predsednika."

Rast in odplačevanje grehov Sociolog in raziskovalec javnega mnenja Samo Uhan najprej opozarja na stabilizacijo in predvidljivost političnega prostora dobro leto po volitvah. Opozarja tudi, da so razmerja med desnico in levico, ki je sicer močnejša, nespremenjena tudi po zadnjih volitvah. Tako je SMC črpala predvsem iz levosredinskega volilnega bazena.

Pri gospodarskem okrevanju je najbolj pomembno to, ali ga bodo občutili tudi državljani. Prav to je namreč agenda ZL: rast še nič ne pomeni, pomembno je to, kdo ima od tega korist. "Če bo šla rast za odplačevanje grehov, s katerimi nimajo običajni ljudje nič, bo to ZL samo še utrdilo." V nasprotnem primeru, če bo del prebivalstva lažje živel, bo lahko SD pridobivala.

Uhan Socialnih demokratov ne bi kar tako odpisal zaradi močne in tradicionalne volilne baze. Hkrati tudi ZL vidi kot močno stranko in opozarja, da ne bo muha enodnevnica.

Ni vsega kriv Dejan Židan "SD volivcev ni izgubila zaradi Dejana Židana, ampak ker se je slabo opredeljevala do ključnih vprašanj, kot je razdelitev bogastva," pravi Uhan in dodaja, da stranka tudi ne bo bistveno pridobila, če bo vodja kdo drug. Gre namreč za tradicionalno stranko, ki ima jedro zvestih volivcev.

Na drugi strani je ZL bolj voditeljska stranka, stranka Luke Mesca, nima pa še tako trdne terenske strukture, ne vemo niti, kako bi se vedla, če bi prišla na oblast in ali si tega sploh želi, sklene Uran.