Torek, 6. 6. 2023, 14.44
1 leto, 6 mesecev
Inštitut 8. marec in Iniciativa Glas ljudstva Bešič Loredana pozivata k odstopu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
"Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob sprejemu interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst napovedal, da se bodo te v od treh do šestih mesecih skrajšale za 30 odstotkov, danes, po devetih mesecih izvajanja zakona in po enem letu vlade, so čakalne dobe kljub nekaterim izjemam najdaljše v zgodovini," menijo v Inštitutu 8. marec in so danes skupaj z Iniciativo Glas ljudstva in nekaterimi drugimi organizacijami organizirali tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o enoletni razgradnji javnega zdravstva, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pa pozvali k odstopu. Bešič Loredan sicer pravi, da ne vidi razlogov za svoj odstop, očitke pa je ocenil kot neutemeljene.
Iniciativa Glas ljudstva, Inštitut 8. marec in nekatere druge organizacije so javno pozvale ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu, saj, kot pravijo, "ne zastopa interesov pacientk, pacientov in vseh preostalih prebivalcev, ki naj bi jim bil namenjen sistem javnega zdravstva, in je v letu dni s svojimi dejanji dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente".
Nadaljevanje ministrove politike ali njeno zaostrovanje z vključitvijo čistih zasebnikov v izvajanje zdravstvenih storitev lahko pripelje do dokončnega razpada javnega zdravstva, so poudarili.
Želimo si, da bi na primer v od treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi te čakalne dobe skrajšali za 30 odstotkov in da bi na primer v celem obdobju teh 12 plus 4, 16 mesecev, čakalne dobe razpolovili, potem bi pa videli ob vseh podatkih, ko bomo prišli v sistem, da (…) pridemo v dveh letih do zmanjšanja čakalnih dob, na primer tam, kjer so strašno nedopustne, za 70 odstotkov," je 10. julija lani dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, a kot opozarjajo na Inštitutu 8. marec, so čakalne dobe po devetih mesecih izvajanja zakona in po enem letu vlade najdaljše v zgodovini.
Minister ni želel poslušati strokovnjakov
V Inštitutu 8. marec pravijo, da se je zgodilo točno to, na kar so ministra opozarjali številni, med njimi zdravstveni strokovnjaki in Zavod za zdravstveno zavarovanje, a jih ta po njihovih besedah ni želel poslušati. Plačevanje vseh zdravstvenih storitev po realizaciji in neomejena vključitev zasebnikov koncesionarjev v njihovo izvajanje sta imeli predvidljive škodljive posledice: čakalne dobe se niso skrajšale, zdravniki so zapuščali javno zdravstvo, koncesionarji pa so ustvarjali velike dobičke, kar je predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj ponazoril v intervjuju za N1. "Zasebniki, ki se znajo hitreje obrniti kot javne ustanove, so iskali storitve, ki so najbolj dobičkonosne. Vprašanje, ali je to najbolj smiselna poraba javnega denarja." Podatki ministrstva za zdravje kažejo, da je v žepe koncesionarjev steklo 41.233.000 evrov, kar glede na število koncesionarjev v primerjavi z javnimi ustanovami pomeni sorazmerno večji delež javnega denarja, namenjenega skrajševanju čakalnih dob. Dodatno težavo predstavljajo odhodi strokovnjakov iz javnega zdravstva, menijo v Inštitutu 8. marec.
Molk ob razkritju pričevanj o nasilju nad pacienti
V sredo je novinarka N1 razkrila zgodbe pacientov, pričevanja njihovih družinskih članov ter pričevanja zaposlenih o nasilju nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Poudarila je, da gre za med seboj nepovezane vire. "Ko pride do takšnih pričevanj, za tako huda nasilna dogajanja nad najšibkejšimi, nad tistimi, ki so v določeni instituciji zato, da se jim pomaga, bi moral biti odziv pristojnih, da se takoj ukrepa," menijo v Inštitutu 8. marec, a je, kot pravijo, "odziv vodstva klinike bil ravno nasproten, naredilo je tisto, pred čemer je zbornica svarila: zadevo so pometli pod preprogo, kategorično so zanikali, da gre karkoli narobe, direktor klinike govori, da gre za zarote, paranoje, za laži, na tiskovni konferenci govori o tem, de živimo v časih, ko je vedno več lažnih prijav spolnega nasilja, kar je skrajno sporna izjava. Ministrstvo je danes napovedalo ukrepe, ampak dejstvo je, da prihajajo veliko prepozno in da je predolgo molčalo."
Povod za poziv k odstopu pričevanja o nasilju v psihiatrični kliniki in molk ministrstva
Povod za poziv Inštituta 8. marec za odstop ministra Loredana, pa tudi Aleša Šabedra so torej bila grozljiva pričevanja o nasilju v ljubljanski psihiatrični kliniki in molk ministrstva ob njih ter dejstvo, da je sistemski nadzor odrejen šele dva meseca po pridobljeni informaciji o dogajanju. Drugi sklop razlogov pa zadeva splošno stanje javnega zdravstva po enem letu, saj kot navajajo, še vedno beremo o aferah s preplačevanjem medicinske opreme in številnih sumljivih aneksih za izgradnjo bolnišnic, čakalne vrste so kljub dodatnim sto milijonom evrov daljše in ne krajše, vedno več denarja pa se steka v žepe zasebnikov namesto v javni sistem.
"Predsednik vlade Robert Golob je ob prvi obletnici vlade priznal, da ukrepi na področju zdravstva niso dosegli tega, kar so pričakovali, mi pa dodajamo, da javnega zdravstva niso krepili, ampak slabili. Zato je čas za spremembo zdravstvene politike te vlade. Čas je za krepitev javnega zdravstva, čas je za to, kar nam je na predvolilnih soočenjih obljubljal Robert Golob," so sklenili v sporočilu za javnost.
Na novinarski konferenci, na kateri je minister Bešič Loredan sicer pojasnjeval okoliščine preverjanja dogajanja na ljubljanski psihiatrični kliniki, je dejal tudi, da ne vidi razlogov za svoj odstop, očitke dela civilne družbe pa ocenil kot neutemeljene.
