Glede na število zaposlenih v storitvah javne uprave je Slovenija pod povprečjem 28 članic Evropske unije (EU28). Največjo javno upravo imajo skandinavske države.
V letu 2016 je bil delež zaposlenih v storitvah javne uprave (javne storitve, obramba, zdravstvo, izobraževanje in socialna zaščita) v Sloveniji med najnižjimi v EU. Delež glede na skupno število zaposlenih je v Sloveniji skoraj za tretjino manjši od povprečja v EU. Slovenija je imela v letu 2000 za 6,4 odstotne točke manjšo javno upravo od EU, a se povprečju v EU vztrajno približujemo. Delež zaposlenih v javni upravi se je (samo) leta 2008 v Sloveniji zmanjšal bolj, kot se je na ravni EU.
Glede na leto 2008 se je javna uprava bolj kot v Sloveniji kadrovsko povečala v sedmih članicah EU, najbolj na Hrvaškem. Javna uprava se glede na leto 2008 ni zmanjšala niti v eni izmed članic.
Med EU-članicami z najobsežnejšo javno upravo najdemo štiri skandinavske države. Te se zaradi mešanice med socializmom in kapitalizmom že nekaj časa pojavljajo kot predmet javne razprave. Države veliko pozornosti namenjajo javnim storitvam, ki skrbijo za večje zadovoljstvo svojih državljanov. V želji po izpeljavi številnih zamišljenih javnih programov je zaposlenost v javnem sektorju visoka.
Te države se velikokrat omenja kot primer vzorne in učinkovite javne uprave. Njihovi državljani poročajo o višji kakovosti življenja in nadpovprečnimi stopnjami zadovoljstva oziroma sreče. Velikost javne uprave v Evropi in Severni Ameriki se glede na podatke OECD giblje na podobnih ravneh. Nekoliko drugače je v Aziji, kjer imata največja javna sektorja Južna Koreja (8,6 odstotka v letu 2015) in Japonskem (5,9 odstotka v letu 2015).
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.