Sreda, 13. 4. 2022, 21.02
2 leti, 8 mesecev
Janša: Zaradi takih fraz umira v Ukrajini 200 tisoč ljudi #video
"Trpljenje v Ukrajini se bo nehalo tisti trenutek, ko bo Ukrajina dovolj močna, da ustavi rusko agresijo. Do takrat pa bodo ljudje umirali. Trenutno v Mariupolu pred očmi Evrope umira skoraj 200 tisoč ljudi. Mariupol je večji od Ljubljane. In tukaj poslušamo fraze o humanitarni pomoči. Zaradi takih fraz umira v Ukrajini 200 tisoč ljudi," je danes na soočenju Slovenija izbira na Planet TV dejal predsednik SDS Janez Janša. Poleg njega so v soočenju sodelovali tudi Zdravko Počivalšek iz stranke Povežimo Slovenijo, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in predsednik NSi Matej Tonin.
"Vojno je treba končati po diplomatskih poteh," je na argument Janše, da samo govoričenje o humanitarni pomoči ne bo končalo ruske morije, dejala Tanja Fajon. Janša pa ji je takoj odvrnil z besedami: "Zakaj pa je ne končate?" Po njegovih besedah se samo osredotočenje na pomoč beguncem zdaj v Evropi razume kot nemška pozicija. "Nekaj, kar bi v besedah pomagalo beguncem, dejansko pa se plačuje vojna," je opozoril Janša.
Ruska invazija in Ukrajina: je samooskrba res taka težava?
Posledice ruske invazije na Ukrajino pa čutimo tudi že v Sloveniji, predvsem pri rasti cen energentov in hrane. Je rešitev večja samooskrbnost Slovenije? "Stanje glede samooskrbe v Sloveniji ni tako slabo, kot se zadnje čase piše. Se pa ne spomnim, da bi kdo v zadnjih 20 letih, odkar smo del Evropske unije, izpostavljal to vprašanje. Ko smo lansko leto zagotovili dodatnih 300 milijonov evrov za razvoj slovenskega kmetijstva, je bilo polno kritik, da dajemo denar na kup, ki je že tako prevelik," je dejal Janša.
Po njegovih besedah je hrana strateška surovina in sedanja vlada se tega zaveda od samega začetka. "To, kar trenutno imamo, skupaj z blagovnimi rezervami, zagotavlja, da ni potreben noben strah, da bomo lačni. Ukrajina je žitnica sveta, ne pa Evropske unije. EU je v veliki meri samozadostna, kar zadeva hrano. Vendar glede na izkušnje, ki smo jih imeli z logistiko na začetku epidemije, to za nas ni dovolj. Slovenija mora biti bolj samozadostna. Ker včasih tudi z Nizozemske ne moreš dobiti surovin," je še poudaril Janša.
"Ko se voziš podnevi z vlakom po Ukrajini, vidiš sama polja. Ki so posejana. Bila so že zelena sredi marca. Ukrajina v tem trenutku za Evropo ne predstavlja samo tveganja, temveč tudi priložnost. Ukrajino smo recimo vključili v evropsko energetsko omrežje. Jaz sem predlagal na zadnjem evropskem vrhu, da Ukrajino vključimo tudi v nekatere evropske kmetijske programe. Povezal sem ukrajinsko vlado in evropsko komisijo, ravno pred dnevi je bila v Kijevu Ursula von der Leyen," je dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša.
Ruska invazija in Ukrajina: iskanje nadomestnih virov energentov
"Dejstvo je, da bo kriza veliko bolj dolgotrajna. Dražijo se energenti, hrana. Je tudi socialni izziv s humanitarnim vidikom in begunci, ki prihajajo v Slovenijo," pa je dejala Fajonova. Po njenem mnenju mora država pomagati ljudem in gospodarstvu zaradi naraščajočih cen energentov. "Ali je to z regulacijo cen, ali je kratkoročno ali dolgoročno, tudi z obnovljivimi viri energije nismo bili dovolj ambiciozni. Tu mora Slovenija narediti bistveno več. Ko gre za hrano, moramo kmetom bistveno več pomagati s subvencijami. Moramo omejiti in prednostno kot država odkupovati izvoz tiste hrane in pridelkov, ki so pomembni za nas. Imamo ogromno stvari na mizi, o katerih bi se morali skupaj pogovarjati. Politika, stroka, ljudje. Žal tega danes ni," je dejala Fajonova.
"Naša pozornost mora iti predvsem h končanju vojne v Ukrajini. To je v našem strateškem interesu. Treba pa je iskati tudi rešitve za soočenje s krizo. Ena izmed rešitev je iskanje nadomestnih virov energentov. Naši ministri hodijo od Alžirije, Katarja do Hrvaške in iščejo alternativne vire. Kot drugo pa moramo več narediti za lastno samooskrbo. Naša vlada je tudi omogočila, da lahko javni zavodi kupujejo od slovenskih kmetov za 215 tisoč evrov proizvodov," je dejal Tonin.
Afera 15 odstotkov: nepojasnjene afere
V zadnjem tednu javnost pretresa videoposnetek iz leta 2009, ki naj bi ga tajno posnele obveščevalne službe. Del posnetka govori o domnevno spornih korupcijskih prijemih Roberta Goloba, takrat še direktorja podjetja Iges, predhodnika podjetja GEN-I, danes pa predsednika stranke Gibanje Svoboda in pretendenta za predsednika vlade.
"Če bi bila kakšna podobnost (med afero Patria in omenjeno zgodbo), potem bi bil gospod Golob v sodnem postopku ali pa v zaporu. Jaz sem bil poslan v zapor, ker naj bi na neznanem kraju ob neznanem času sprejel od neznane osebe neznano obljubo nagrade. Če primerjamo s posnetkom. V tem primeru je znan kraj, je znana obljuba in je znano tudi nadaljevanje. Podjetje, ki ni dobilo omenjenega posla in ni bilo nič vredno, je Istrabenz kupil za 15 milijonov. Nekaj ne gre skupaj," je afero komentiral Janša.
"V Sloveniji imamo vse preveč nepojasnjenih afer. Ljudje zahtevajo, da nekdo na koncu odgovarja, vendar teh epilogov ni. V tem konkretnem primeru lahko samo rečem, da upam, da ni resničen. To pa morajo raziskati pristojni organi. Moram pa reči, da Golob danes ni v kazenskem postopku. Jaz si predvsem želim, da bi imeli organe, ki bodo opravili svoje delo in ga opravili do konca. Če bom imela priložnost voditi državo, bom imela ničelno toleranco do korupcije. To od nas pričakujejo ljudje," pa je dejal Fajonova.
Afera 15 odstotkov: komu je podrejena energetika?
"Mi nimamo vpliva na nadzorni svet GEN-I in nadzorniki so imeli zagotovo razloge, zakaj niso dali novega mandata Robertu Golobu. Ali je bila odločitev pravilna ali ne, bo pokazal čas. O tem, da si mi želimo podrediti energetiko, pa je bilo že ničkolikokrat pojasnjeno, da to ne drži. Edina stvar, ki nas v NSi zanima, je, da dobimo najbolj sposobne kadre za mesta, ki so na razpolago," pa je dejal Tonin.
"Šele zdaj se vidi, komu je bila energetika podrejena. In kdo je plačeval različne medije in sponzorstva iz denarja, ki se je prelival iz nuklearke. Treba pa je tudi poudariti, da se Golobu mandat na vrhu GEN-I ni podaljševal, on je kandidiral za nov mandat. In verjetno bi nadzorniki, če bi vedeli to, kar se zdaj ve, ravnali še bolj ostro," je še izpostavil Janša.
Zaslužki politikov: koliko služi Golob?
Pretekli teden smo na Siol.net vse predsednice in predsednike parlamentarnih strank ter Gibanja Svoboda, Naša Dežela in članic gibanja Povežimo Slovenijo zaprosili za razkritje prihodkov za leto 2020 in 2021 (več v članku Daleč najboljše plačan politik skriva svoje prihodke). Odgovore smo prejeli iz večine strank, izstopala pa je neodzivnost predsednika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, katerega prihodki so v zadnje pol leta postali tudi tarča postopkov ministrstva za gospodarstvo.
"Mislim, da se do zdaj še ni nikoli zgodilo, da bi nekdo, ki bi kandidiral na volitvah za državni zbor, skrival svojo dohodninsko odločbo. Podobna težava je bila pri Zoranu Jankoviću leta 2011, pa še on ni do konca vztrajal. Kar zadeva prihodke gospoda Goloba. Če bi šlo za zasebno podjetje … Hvala bogu, da kdo v zasebnem podjetju zasluži visoko plačo, da mu jo lastniki podjetja dajo. Boljše je podjetje, večjo plačo si zasluži tisti, ki je zaslužen za uspešno vodenje podjetja. V državnih podjetjih pa obstajajo nekakšne regulative. Jaz kot predsednik vlade vodim 'največje državno podjetje' in bi morala obstajati neka skladnost med plačami," je neodzivnost Goloba komentiral Janša.
Zaslužki politikov: o transparentnosti
"Sama sem dohodninsko napoved razkrila. Zdi se mi, da je transparentnost temelj vsake demokratične družbe in pravne države. Ljudje imajo pravico vedeti, kako zaslužimo denar. Je pa tudi dolžnost medijev in novinarjev, da pri tem niso zavajajoči," je dejala Fajonova.
"Moja dohodninska napoved je javna. Leta 2020 sem zaslužil 66 tisoč evrov bruto. Dodatno sem zaslužil še 343 evrov iz naslova kmetijske dejavnosti. Ne morem komentirati drugih, sploh če jih ni zdaj tukaj. Sem pa kot gospodarski minister, ki je odgovoren za prekrškovni postopek, dolžan povedati, da je postopek ugotavljanja skladnosti plače z Lahovnikovim zakonom zaključen. V GEN-I so ugotovljene kršitve in odločbe so odpravljene," je razkril Počivalšek.
"Razkritje dohodninske napovedi je za vse politike minimalni standard transparentnosti in mimo tega ne moremo iti. V kolikor bi se kasneje pokazalo, da ima nekdo čudne ali pa nenavadne prihodke, bi to lahko vplivalo na njegovo delo. Tudi težave bi bile znotraj koalicije ali pa pri njegovem političnem delu. Tako da je v interesu vsakega politika, da dohodninsko napoved pojasni in da se razčistijo vse dileme. Me pa preseneča, da neka Levica, ki vedno govori o tem, kako je treba biti transparenten, ne vztraja pri tem, da se stvari razkrijejo. Še zlasti zato, ker se napoveduje, da bo Gibanje Svoboda njihov koalicijski partner," pa je izpostavil Tonin.
Kaj tokrat volivcem ponujajo politične stranke?
"Jaz še nisem sedela v nobeni slovenski vladi in zato je drugače tisto, kar prinašam jaz v politični prostor. Želim si višje politične kulture in dialoga, spoštljivosti vseh ljudi ter zaupanja v politiko. To bo to, drugače. Ljudje danes ne zaupajo politiki, preveč je negotovosti, strahu, apatije. Šli smo čez hudo zdravstveno krizo, ki je ljudje izolirala. In danes se čuti, da ljudje niso zadovoljni z vlado. Politika ne uživa zaupanja. Ko jaz pravim drugače, govorim o tem, da ljudem damo zaupanje, da smo politiki tu za njih in da jim vrnemo dostojanstvo. Ali gre za javno zdravstvo, javno šolstvo, svobodne medije, svobodno pravosodje, neodvisne institucije. Tudi temeljne človekove pravice," je dejala Fajonova.
"Pred dvema letoma smo sprejeli odgovorno odločitev in postali del 'neprave vlade'. Za to odločitev smo tudi plačali visoko ceno. Vendar smo v dveh letih veliko naredili in smo lahko na rezultate, ki smo jih dosegli, ponosni. Tudi zato, ker smo v tej vladi ves čas delovali kot faktor stabilnosti. Primer je recimo financiranje STA. Verjamem, da so vladni rezultati boljši, ker smo odgovorno ravnali in gledali naprej, kaj je dobro za Slovenijo," je dejal Počivalšek.
Gospodarski uspehi ali zamujene priložnosti?
"Tam, kjer jaz hodim med ljudmi, vsi pravijo, da smo dosegli izjemne dosežke v dveh letih. Da nam je uspelo nekaj, kar nobeni vladi prej ni uspelo. Da so se premaknile stvari, ki so prej dolgo časa stale. Vidim pa veliko nezadovoljstva v opoziciji. Verjamem, da Socialni demokrati težko prenašate, da je tej vladi uspelo. Vendar bo Slovenija mnogo lažje napredovala, če se bomo vsi skupaj veselili uspehov drug drugega. Jaz bi bil vesel, da bi imeli opozicijo, ki bi bila vesela, ko vladi nekaj uspe. In vladi je uspelo. Po vseh mednarodnih standardih in kazalcih smo v vrhu po nezaposlenosti, gospodarski rasti, soočanju s krizo covid-19. Tako da ne razumem, kaj bi še opozicija rada. Razen tega, da pride do oblasti," je povedal Tonin.
"Ponosni smo na to, da smo uspeli sestaviti vlado iz različno mislečih strank. Prej je razpadla vlada enakomislečih strank. Ponosni smo na to, da smo zdržali do konca. Ponosni smo na to, da smo iz epidemije izšli kot zmagovalci. Po zadnjih podatkih o gospodarski rasti okrevamo najhitreje v Evropi. Ponosni smo na to, da smo kljub temu, da smo bili kot država popolnoma nepripravljeni na spopad z epidemijo, vseeno to obvladali in nismo imeli Bergama. Niti enega pacienta iz Slovenije ni bilo treba voziti v tujino. Pa so to počele države, ki so imele prej teoretično recimo najboljši zdravstveni sistem, lep primer je Nizozemska. Ponosni smo na to, da je v tem trenutku v Sloveniji v zagonu več kot dva tisoč razvojnih projektov po celi državi in da se ne gradi samo v Ljubljani. In da smo voz obrnili v smer, da bo počasi v Sloveniji vseeno, kje se rodiš, in boš imel enake izhodiščne možnosti za uspeh v življenju," je dejal Janša.
"Gospodarstvo se ob nas počuti varno. Medtem ko je gospodarstvenike ob pogledu na druge politične programe strah. Poglejte čez okno in videli boste, da se povsod gradi. Imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti, imamo velik investicijski zagon. Sem minister od leta 2014, ko smo od vlade Alenke Bratušek 'prevzeli' BDP v višini 38 milijard evrov z javnim dolgom v višini 82 odstotkov BDP. Lansko leto smo zaključili z BDP v višini 52 milijard evrov in z zadolženostjo v višini 74 odstotkov BDP-ja. Država bo z lahkoto odplačala dolgove, narejene v času covid-19, ker smo denar vložili v gospodarstvo in delovna mesta," je dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Vzporedno vesolje ali dve Sloveniji?
"Zdi se mi, kot da živimo v vzporednem svetu. Ne, ljudje niso tako zadovoljni. Ne bi bili vsak petek na ulicah, tudi podpora vladi bi bila bistveno boljša. Tudi ne bi se toliko ukvarjali s slabimi stvari, ki jih je delala Slovenija. Ne rečem, da je vse slabo, ampak ko je šlo za politično vmešavanje v medije, za pravosodje, za načenjanje demokracije, na vse to, na kar nas ljudje danes opozarjajo. To so osnovne vrednote nekega življenja v normalni državi," je Janši nasprotovala Fajonova.
"Če so nekateri kolesarili ob petkih, to ne pomeni, da je cela država nezadovoljna. Ti, ki so kolesarili ob petkih, ne morejo predstavljati celotne države. Vem, da se gibljeva v različnih krogih, vendar vam povem, da so ljudje iskreno zadovoljni. Nazadnje sem govoril z upokojenci. Toliko, kot so se pokojnine dvignile v zadnjih dveh letih, se do zdaj nikoli v zgodovini niso. To so konkretne, oprijemljive stvari. Imamo rekordno zaposlenost. Teh stvari ni možno zanikati. To niso politične izjave, to so dejstva," je Fajonovi oporekal Tonin.
"Zaupanje se izmeri na volitvah"
"Mene zelo moti, ko nekdo govori o zaupanju in se sklicuje na medijske objave in ankete. Zaupanje se izmeri na volitvah. Trenutno je tako, da največje zaupanje volivcev še vedno uživa Slovenska demokratska stranka, ki ima 26 poslancev v državnem zboru. Naslednje volitve bodo pokazale, kakšno bo to zaupanje za naslednji mandat. Je pa zanimivo, da manjša kot je stranka, glasnejša je o tem, kakšno zaupanje ima," je izpostavil Janša.
"Edine javnomnenjske raziskave, ki so verodostojne, so volitve. In pustimo volivcem, da naslednji teden odločijo o tem, ali so zadovoljni ali nezadovoljni s tem, kar smo počeli," je zaključil Počivalšek.
63