Janez Janša
Petek, 22. 3. 2019, 12.26
5 let, 1 mesec
Janša napovedal zahtevo za ustavno presojo rebalansa proračuna. Šarec: Stvari so povsem pod nadzorom.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,63
42
V SDS so v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta.
Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo. Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša ni navedel.
Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.
V SDS bi potrebovali pomoč NSi
Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli. Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi potrebovali podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.
V NSi rebalansa ne podpirajo
V NSi so prek Twitterja sporočili, da so že ob sprejemanju rebalansa opozorili na njegovo neustavnost in glasovali proti. O mogočih ukrepih za razrešitev te neustavne situacije bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki razpravljali v začetku prihodnjega tedna, ko bodo tudi sporočili svoje nadaljnje korake. V NSi so sicer v razpravi dejali tudi, da rebalansu podporo odrekajo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.
V NSi smo že ob sprejemanju rebalansa pro. edini opozorili na njegovo neustavnost in glasovali proti. O možnih ukrepih za razrešitev te neustavne situacije bomo skupaj s pravnimi strokovnjaki razpravljali v začetku prihodnjega tedna, ko bomo tudi sporočili naše nadaljne korake. https://t.co/qLfTaD0t6J
— NSi (@NovaSlovenija) March 22, 2019
Prvak SNS Zmago Jelinčič je medtem za STA dejal, da podpisov za ustavno presojo rebalansa ne bodo dali, za zdaj tudi kaže, da predloga ne bi podprli. "To je solistična akcija Janše, o tem se nismo pogovarjali," je dodal. Po Jelinčičevem mnenju gre tu za igro, da se zruši vlado, kar po njegovem mnenju ni dobro. Poudaril je, da zaradi neumnosti vlade namreč ne smejo kaznovati vse Slovenije, pri čemer je omenil javni sektor in občine.
SDS opozarja, da vlada ne posluša fiskalnega sveta
V SDS so v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform. V NSi so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.
Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Bertoncelj po napovedi zahteve za ustavno presojo rebalansa: Ni treba biti plati zvona
Minister za finance Andrej Bertoncelj je v odzivu na napoved predsednika SDS Janše dejal, da ni treba biti plati zvona. Kot je dejal, je takšno tudi mnenje fiskalnega sveta. Ponovil je, da je proračun v danih razmerah optimalen.
Kot je v izjavi za medije ob robu seje ekonomsko-socialnega sveta poudaril Bertoncelj, je takšno izjavo dal tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Spomnil je, da slovenski proračun izkazuje razmeroma visok presežek v višini 0,6 odstotka.
"Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, imamo letos proračunski presežek. Po drugi strani aktivno zmanjšujemo javni dolg in smo pri tem celo najuspešnejša država v območju evra," je ponovil.
Dodal je, da ima Slovenija sicer rahel strukturni primanjkljaj, ki ga bo treba s strukturnimi ukrepi v prihodnjem triletnem obdobju izboljšati, kar pa vlada tudi namerava. "Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba biti plat zvona?" je vprašal.
Po rebalansu, ki ga je DZ po vetu DS znova sprejel ta teden, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot do zdaj, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka, na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.
Poraba letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani
Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Letos bi lahko zapravili le 870 milijonov evrov več
Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.
S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi skrb vzbujajoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Šarec: Ustavna presoja rebalansa se mi zdi popolnoma nesmiselna
"Spet gre za ustvarjanje političnega nemira," je ocenil predsednik vlade Marjan Šarec, ki meni, da je takšno početje popolnoma nesmiselno. "Stvari so povsem pod nadzorom. Znižali smo dolg in ga še znižujemo. Ugodno smo se zadolžili za znižanje dolga, in ne za tekočo porabo, kot je bil primer v preteklosti," je nadaljeval.
Zatrdil je tudi, da sprejeti rebalans ne krši 148. člena ustave oziroma fiskalnega pravila, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Finančnemu ministru Andreju Bertonclju premier popolnoma zaupa. "Vem, da ve, kaj dela. V nasprotju s kakšnim ministrom v preteklosti, ki ni bil tako briljanten, kot so nam ga prikazovali, pa ni bilo nobene ustavne obtožbe," je dejal.
"Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," zagotavlja in dodaja, da pa ima Janša vso pravico vložiti zahtevo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa bo zadevo potem presodilo. "Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav," je sklenil Šarec.
42