Ponedeljek, 5. 10. 2020, 15.31
4 leta, 1 mesec
Janša: Denarja je več, dostop do njega odvisen od nas
Predlog proračunov za prihodnji dve leti, ki ga ima danes na dnevnem redu DZ, po besedah premierja Janeza Janše prinaša več denarja, kot je bilo načrtovano doslej, pa čeprav smo v kriznem letu. Dostop do virov pa je odvisen predvsem od našega ravnanja, je opozoril.
Proračuna sta optimistična, razvojna, socialna, trajnostna ter usmerjena v prihodnost, je povzel Janša. "Viri, ki jih predvidevamo za razvojne in ostale politike, so realni, dosegljivi," je dodal, a opomnil, da je dostop do njih odvisen predvsem od našega ravnanja, navaja STA.
"Denarja na večini postavk je več, čeprav je letošnje leto krizno"
Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi popravki pa se na večini postavk zagotavlja več denarja, kot je bilo načrtovano pred epidemijo. "Denarja na večini postavk je več, čeprav je letošnje leto krizno," je po poročanju STA dejal Janša.
Z evropskimi sredstvi bomo krpali vrzeli
Spomnil je, da bo imela Slovenija v naslednjih letih daleč največ evropskih sredstev doslej. "Z njimi bomo lahko zakrpali marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelili tudi kakšno staro investicijsko rano," je dejal.
Janša napovedal obsežne investicije
Napovedal je obsežne investicije v vsa tista področja, kjer smo zdaj podhranjeni, denimo v zdravstvo in varstvo starejših, prav tako pa tudi v vlaganja v digitalizacijo, znanje in v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje.
Najprej je treba odpraviti birokratske ovire
Da pa jih bomo dejansko lahko koristili, moramo odpraviti na stotine birokratskih ovir, je dejal. "Sicer bodo ta sredstva le možnost," je posvaril. Prvi paket ukrepov za odpravo birokratskih ovir je svet za debirokratizacijo že pripravil, sledil bo še drugi. Velik del teh ukrepov pa moramo sprejeti v naslednjega pol leta, poroča STA.
Do cepiva so stvari negotove
Glede domačih prihodkov proračuna pa je Janša dejal, da jih je negotovo napovedovati, dokler ne vemo, kdaj bomo dobili cepivo ali zdravilo za covid-19. "Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni," je dejal po pisanju STA.
Šircelj: Proračuna izrazito razvojna
Ob možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov je vlada v predlog proračunov za prihodnji dve leti vgradila izrazito razvojno komponento. Kot je danes v DZ dejal finančni minister Andrej Šircelj, pa je iz predlaganih dokumentov razvidna tudi socialna naravnanost in skrb za starejše.
Šircelj je na današnji predstavitvi predloga proračunov poslancem dejal, da sta vlado pri proračunskem načrtovanju ob zagotovitvi kakovostne zdravstvene oskrbe in socialne naravnanosti proračuna vodila okrevanje in odpornost gospodarstva na eni ter razvoj in investicije na drugi strani.
Opozoril pa je, da so proračuna tokrat pripravljali v okoliščinah velike nepredvidljivosti in s tem povezanih tveganj, tako glede epidemije kot posledic za gospodarstvo in javne finance. Napovedi so sicer optimistične, po 6,7-odstotnem padcu gospodarske aktivnost v letu 2020 naj bi se prihodnje leto BDP okrepil za 5,1 odstotka, leto pozneje pa za 3,7 odstotka.
Za blažitev posledic epidemije je v letu 2021 načrtovanih še 774 milijonov evrov izdatkov za potrebe blažitve posledic epidemije covida-19. V letu 2022 vlada ne načrtuje več teh izdatkov, je povedal Šircelj.
Spomnil je, da bo imela Slovenija v naslednjih letih dodatna sredstva iz evropskih skladov, ki jih bo lahko porabila za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. "Ta sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prihod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo," je dejal. Dodano se bo obseg evropskih sredstev povečal, ker se izteka programsko obdobje 2014-2020, v katerem je naša država s črpanjem zamujala.
Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki znižujejo na 10,72 milijarde evrov, medtem ko se bodo odhodki povečali na 13,47 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa bo za skupaj 12,60 milijarde evrov.
Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, je ugotovil minister. Leta 2021 je proračunski primanjkljaj predviden v višini 5,6 odstotka BDP, leta 2022 pa v višini 3,1 odstotka BDP.
Ob tem pa se sredstva pri vseh uporabnikih povečujejo. Šircelj je povedal, da se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, za promet in prometno infrastrukturo ter za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo. Opazna je tudi rast sredstev za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost.
Opozoril je tudi na dolg države - z letošnjih 82,4 odstotka BDP naj bi se prihodnje leto znižal na 80,9 odstotka BDP in v letu pozneje na 79,3 odstotka BDP. "V naslednjih dveh letih se bo dolg znižal za tri odstotne točke, ob tem da bo država sprotno poravnavala vse tekoče obveznosti," je zagotovil.
Vsebinske razprave poslovnik na današnji seji DZ ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo sklicane v času od 7. do 14. oktobra, dan pozneje pa se bo iztekel rok za vlaganje dopolnil. (STA)
Napovedal nove ukrepe za zajezitev epidemije
Ob tem je ugotovil, da se zdaj veljavni ukrepi, ki so manj strogi kot spomladi, niso prijeli. Zato znajo slediti strožji ukrepi, kar pa se bo seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje. Predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbo v celoti in posledično tudi na prihodke v državno blagajno.
Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti poslala v obravnavo v DZ dober teden potem, ko so poslanci sprejeli rebalans letošnjega proračuna. "Tokrat so pred nami proračunski dokumenti, ki so bistveno bolj optimistični," je še dejal Janša po pisanju STA.
7