Janez bo vztrajal do konca, pravita Janševa soborca iz osemdesetih

Glede na izjave predsednika SDS v zvezi s sojenjem v zadevi Patria, v kateri je bila včeraj javna seja senata višjega sodišča, se zdi, da Janša ne vidi bistvenih razlik med tem sojenjem in procesom pred vojaškim sodiščem v aferi JBTZ, ki je bila eden od sprožilcev demokratičnih sprememb in osamosvojitve Slovenije.

Zavrl in Tasić brez Borštnerja Tudi zato nas je zanimalo mnenje njegovih dveh soborcev s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta se skupaj z Janšo in takratnim zastavnikom JLA Ivanom Borštnerjem leta 1988 znašla v sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani.

Nekdanjih novinarjev Mladine, Francija Zavrla in Davida Tasića, nismo spraševali o razpletu sodbe v zadevi Patria, ampak nas je zanimalo, kako bi lahko dogajanje na sodišču vplivalo na politično prizorišče in kakšne poteze bi lahko izbral Janez Janša.

Zavrl, solastnik vplivne oglaševalske agencije Pristop, in založnik Tasić Janšo dobro poznata, zato nas je zanimalo tudi, kako verjetno je, da bi se Janše poslovil od politike. Borštner, zadnji od četverice, je trenutno v Sloveniji, a nam ga na njegov mobilni telefon ni uspelo priklicati. V zadnjih letih se sicer izogiba medijskim nastopom.

Pozabljene vrednote JBTZ "Znano je, da se z Janšo v političnih zadevah pogosto nisva strinjala. Manj znano je, da se je tudi po meni vsul plaz obtožb in da sem prejel grozilna pisma s koščki uničene table JBTZ z Roške samo zato, ker sem se na lanski obletnici tam pojavil skupaj z Janšo. Sam take delitve današnje Slovenije in pozabljanja vrednot iz obdobja JBTZ ne priznavam. Toda to je žal trenutna slika Slovenije. Prav zato sem se pred časom umaknil s slovenske scene," pravi Zavrl, ki se je septembra lani umaknil tudi iz vodstva Pristopa.

Zavrl, ki je bil v obdobju demokratičnega vrenja v osemdesetih letih odgovorni urednik Mladine, kot "eden od vidnejših akterjev javne scene" v zadnjih 25 letih nase prevzema del krivde za zdajšnje razmere v Sloveniji. Ugotavlja tudi, da je izgubil del nekdanjega moralnega kapitala.

Janez se ne bo umaknil "Odločil sem se za premislek, tudi za obračun z lastno preteklostjo, in se posledično umaknil v zasebnost. Drugače kot jaz, se Janez ne bo umaknil. V politiki bo izkoristil vse svoje znanje, kilometrino, močne evropske povezave, nerazčiščeno preteklost (na primer delovanje Udbe), vse napake trenutnih političnih tekmecev ... V pravnih postopkih pa bo vztrajal do najvišjih evropskih sodnih instanc."

Patria = JBTZ? Direktor založbe Karantanija David Tasić vidi nekatere vzporednice med procesoma Patria in JBTZ. "Takrat so bile stvari jasne, ker se je vedelo, kdo je na kateri strani. Danes obstaja samo vtis pravne države. Če si na sodišču, imaš občutek, da pravice ne boš dosegel. Ne govorim samo o primeru Patria, ampak poznam različne primere, na primer pri ločitvah, ko ljudje na sodišču niso dobili pravice."

Tasić tudi meni, da je Slovenija daleč od pravne države, če je lahko nekdo obsojen s "skoraj nikakršnimi dokazi". "Po svoje politika narekuje dogajanje v pravosodju ali pa so lobiji iz starih časov v pravosodju tako močni, da se ne morejo odlepiti od lastne sence."

Tasić sicer dopušča možnost, da proces Patria ni dirigiran, a težava je, da je Slovenija preprosto premajhna. "Isti ljudje se mešajo v različnih kontekstih in nekako nimamo kritične mase, da bi lahko bilo sodstvo v resnici neodvisno."

Borec Janša ne bo popuščal Kakšne poteze Tasić pričakuje od Janše v prihodnjih mesecih? "Mislim, da je borec in da ne bo popuščal. Glede na številne napade si zasluži spoštovanje. Jaz bi se že zdavnaj zlomil in bi zapustil prizorišče, čeprav se iz preventive nisem nikoli ukvarjal s politiko."

Janši nista dovolj vrh EU in premierstvo Tasić meni, da bo Janša vztrajal v politiki ne glede na to, kako se bo stvar razpletala, ker ni dosegel svojih ciljev. Bil je sicer predsedujoči EU in dvakratni predsednik vlade, a pri Janši, tako pravi Tasić, gre za željo, da bi nekaj spremenil. "V slovenskem okolju je težko karkoli spreminjati tako, da se politična scena uravnoteži. Opozicija in pozicija morata biti enako močni, da nadzirata druga drugo. A tega v Sloveniji ni bilo."