Ima tudi vaš partner ali partnerka "črni fond", kamor skriva denar?

Denar nekomu pomeni finančno varstvo, drugemu finančno svobodo. Vzroki, zakaj ljudje razvijejo potrebo po "črnem fondu" in kaj ta zanje pomeni, so lahko zelo različni. 

Za zdrav partnerski odnos je ključno, da se o financah pogovarjamo. Naj to ne bo tabu tema, naj ne živimo ločeno, ko gre za finance. "Pogovor o denarju naj bo stalnica in če je le mogoče, naj bodo finance skupne," svetuje finančna mentorica Ana Vezovišek, Naj partnerji načrtujejo skupne cilje in družinski proračun, doda.  

"Budget meeting" oziroma posvet o proračunu naj bo doma enkrat mesečno, svetuje finančna mentorica Ana Vizovišek. "Naj bo konec tekočega ali takoj v začetku novega meseca. Takrat lahko planiramo porabo vnaprej - kakšne izdatke načrtujemo, kaj si želimo, bomo morda varčevali za dopust?" Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Izpiske računov preusmerijo na drug naslov

"Črni fond" že v osnovi ne pomeni nič dobrega, meni Vizoviškova. Skrivanje denarja zagotovo pomeni, da stoodstotnega zaupanja v partnerja ni.  

"Vzroki so različni. Največkrat stranke pravijo, da to delajo 'za vsak slučaj' ali v primeru ločitve," je še povedala. Tisti, ki denar skrivoma varčujejo, to največkrat počno s svojim denarjem. Da jih partner ne bi razkril, gredo celo tako daleč, da bančni izpiski računov prihajajo na nek drug, in ne domači naslov.

Večina skriva lastni denar

"Povečini skrivajo lastni denar, lahko pa tudi skupnega, če presodijo, da bi lahko drugi ali preveč zapravil ali imel hitro sto predlogov, kam bi lahko denar dal," pa v praksi opaža Nada Trtnik, zakonska in družinska psihoterapevtka.

"Eni skrivajo podatke o tem, koliko zaslužijo. Pri privatnikih je to lažje, saj gre del prihodka mimo računov in je lahko skriti, koliko zasluži in koliko porabi. Nekateri dobivajo del plačila na račun, del plačila na roko. Drugi rečejo, da so več zapravili v trgovini in ko ta strošek delijo na pol, si tisti preveč zaračunani denar skrivajo. Eni vlagajo denar v raznorazne investicije, ki so drugemu skrite, na primer v  delnice, kripto valute, zlato in te investicije hranijo v sefih in različnih spletnih računih, za katere partner težko ve, da obstajajo. Drugi kupujejo prek spleta na skrivaj in kupljeno skrivajo pred drugim," je še dodala. 

Novice Razkrinkal ga je anonimni klic: več kot 43 tisoč evrov ukradel v lastni službi

Karte na mizo – naj vsak plača "pol-pol"?

Prej, ko se bomo v odnosu začeli pogovarjati o skupnih financah, bolje bo, je še izpostavila Vezoviškova. "Prva prelomnica je lahko selitev v skupno nepremičnino, tudi v najem. Pogovorimo se, kdo bo prevzel ta strošek, ali si ga bosta delila, kako bo z ostalimi stroški, kaj bo z dopustom? Če tu ne postavimo pravil in omejitev, se zlasti dogovor 'pol-pol' z leti začne lomiti, še posebej, ko v družino pridejo otroci," je še opozorila. To pogosto opazi v praksi, saj imajo partnerji običajno različno visoke dohodke in pri dogovoru delitve stroškov "pol-pol" bo verjetno eden od partnerjev kmalu imel premalo.

Priporočljiv je tudi dogovor o porabi denarja oziroma znesku, za katerega ni treba pojasnjevati, za kaj je bil porabljen. Naj govorita tudi o skupnem varčevanju, na primer kaj bi se zgodilo, če bi eden od njiju izgubil službo, kaj bo s financami ob upokojitvi. "Ko bosta partnerja vedela, koliko denarja potrebujeta mesečno glede na standard, ki ga živita, sta na odlični poti," je poudarila Vezoviškova.

Novice Skrivnost nabirk v ljubljanskih hotelih: kam je šel denar na tisoče Slovencev

Skrivanje denarja za izhod iz stiske?

O tem, ali naj ima partner dostop do osebnega računa drugega in obratno, so mnenja različna, in tudi v praski to ni precej pogosto. Morali pa bi vedeti, zagovarja Vezoviškova, kaj partner počne z denarjem in koliko zasluži, predvsem v kontekstu "kaj, če se partnerju nekaj zgodi?" Če nas naenkrat preseneti, da je bil v dolgovih, ki jih nismo zmožni odplačati, to lahko pripelje do popolnega kolapsa druge osebe.

"Da je odnos finančno zdrav po številkah, mora imeti več prihodkov kot ima odhodkov. Omejiti morata izdatke, varčevati morata denar, da ga investirata v stvari, ki so pomembne in jih hočeta. Če partnerja sledita temu vodilu, bosta po številkah oziroma zneskih finančno zdrava in ne bosta imela težav s plačili," pravi dr. Nada Trtnik, zakonska in družinska psihoterapevtka. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl "Skrivanje denarja in denarnih odločitev ima lahko izvor v primarni družini, ker je eden od staršev kradel denar otrokom ali drugemu staršu in ga zapravljal za hazardiranje, popivanje v lokalih ali drage nakupe. Ker ni imel svojega denarja, je bilo skrivanje denarja v družini nujno za preživetje in plačilo nujnih zadev," je še pojasnila Trtnikova. Eden od možnih vzrokov so lahko tudi preveč rigidne odločitve staršev glede financ pri otrocih, kaj smejo in česa ne smejo kupiti. Otrok, ki je želel svobodo pri odločanju, kaj sme kupiti, če si česa res želi, je razvil vzorec skrivanja in kupovanja naskrivaj.

Težave so lahko tudi visoko konfliktni partnerji, še pri terapijah opaža Trtnikova. Če je nekaj zanj stresno, bo stisko reševal s konfliktom. Lahko je stres, da si partner želi kupiti kavo na poti, drugi bi raje, da si jo pripravi doma. Eden bi raje nekaj naredil sam, drugi bi rajši to kupil ali najel zunanjo pomoč. Prav zaradi številnih dnevnih finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti vsak posameznik, lahko to drugega partnerja razdraži, kar lahko vodi v spore in skrivanje denarja pred drugim partnerjem. ''Nekdo bi rad zapravil več, drugi bi raje varčeval. Vsak ima na denar pripete različne sanje in denarju daje svoj pomen,'' je dodala. 

Pogovor in še enkrat pogovor

Trtnikova ljudem svetuje, naj v odnosu bolje raziščejo, kaj vsakemu denar pomeni, kakšen vzorec denarnega zapisa nosi posameznik iz opazovanja rokovanja z denarjem, kot so ga imeli njuni starši.

"Na terapijah se pogovarjamo o pomenu, da sta glede prihodkov in odhodkov partnerja odkrita, da se pogovorita o pričakovanjih, koliko denarja prispevata skupaj, kako ga porabita, pri kakšnem znesku si želita skupne diskusije o porabi in do katerega zneska lahko odloča vsak sam," je še izpostavila zakonska in družinska psihoterapevtka Nada Trtnik.

Novice Trije direktorji za več kot 600 tisoč evrov oškodovali državni proračun