SiolNET. Novice Slovenija
8,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hude težave ukrajinskih beguncev v Sloveniji: mnogi niso prejeli še nobene državne pomoči

8,11

termometer

ukrajinski begunci, Poljska | Osebe s statusom začasne zaščite so upravičene tudi do denarne pomoči oziroma žepnine. Višina denarne pomoči se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka. | Foto: Reuters
Osebe s statusom začasne zaščite so upravičene tudi do denarne pomoči oziroma žepnine. Višina denarne pomoči se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka. Foto: Reuters

Po začetku ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja letos, so številni begunci iz Ukrajine prispeli tudi v Slovenijo. Slovenija jim pomaga na način, da lahko zaprosijo za status začasne zaščite in dobijo dovoljenje za začasno prebivanje v državi. Na dobrodelni organizaciji Karitas pa poudarjajo, da so pri potrditvi vlog velike zamude in težave z dopolnili: "V veliko primerih je minilo že več kot tri mesece in begunci na zasebnih nastanitvah zaradi težav pri postopkih niso prejeli še nobene državne pomoči, niti za preživljanje niti za namestitev."

Podatke o podanih vlogah za mednarodno in začasno zaščito beleži policija. Od začetka ruske invazije na Ukrajino do 23. julija so tako prejeli 380 vlog za mednarodno zaščito in 6.335 vlog za začasno zaščito.

Policija beleži tudi podatke o prijavah ukrajinskih državljanov v nastanitvene obrate ali pri posameznikih. Do 24. julija so tako prejeli 31.857 prošenj za prijavo v nastanitvene obrate in 6.674 prijav pri posameznikih, kar je skupno 38.531 prijav.

Na dan 25. 7. je sicer v Sloveniji bilo v nastanitvenih obratih nastanjenih 870 državljanov Ukrajine, pri posameznikih pa 4.702, kar je skupno 5.572 posameznikov.

Podrobnejše podatke si lahko ogledate v spodnji tabeli:

Begunci iz Ukrajine | Foto: Policija Foto: Policija

Podatki, ki jih vodi policija, se lahko razlikujejo od dejanskega števila

Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da podatke o vloženih prošnjah vodi policija, ni pa nujno, da ti popolnoma ustrezajo dejanskemu številu vloženih prošenj: "V prvih dneh po začetku ruske invazije na Ukrajino je namreč večina razseljenih oseb iz Ukrajine vložila prošnje za mednarodno zaščito, nekateri so jo vložili tudi na ministrstvu. Po aktivaciji začasne zaščite v Sloveniji, to se je zgodilo 10. marca, pa je velika večina oseb iz Ukrajine vložila vlogo za začasno zaščito."

Vsem državljanom Ukrajine, o čigar prošnjah za mednarodno zaščito je bilo do zdaj odločeno, je bil priznan status subsidiarne zaščite, kar pomeni, da je oseba s tem statusom upravičena do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Ta se prizna za najmanj eno leto in se lahko v primeru, da obstajajo utemeljeni razlogi, vsakič podaljša za dve leti.

Postopki trajajo izjemno dolgo

Na ministrstvu pojasnjujejo, da ločene statistike o dolžini reševanja vlog ukrajinskih državljanov ne vodijo, dodajajo pa, da se "prošnje za mednarodno zaščito, ki jih vložijo državljani Ukrajine, glede na okoliščine in situacijo v Ukrajini smatrajo kot utemeljene in se skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, obravnavajo prednostno".

"Povprečen čas azilnega postopka na prvi stopnji znaša 36 dni, vsebinsko odločanje pa v povprečju 156 dni," so dodali. Največji izziv jim predstavlja količina vloženih prošenj za mednarodno zaščito, tudi drugih državljanov, ne samo Ukrajincev. Drugih težav pri reševanju prošenj ukrajinskih državljanov niso zaznali.

S Karitasa pa sporočajo, da je postopek pridobitve statusa začasne zaščite na upravnih enotah po njihovih izkušnjah v povprečju trajal tudi do šest tednov. "Vsekakor so postopki trajali izjemno dolgo, posebej v večjih mestnih središčih. Velika težava so bile tudi dopolnitve vlog v primeru manjkajočih dokumentov," so zapisali in dodali, da v zadnjem obdobju zaznavajo, da so se postopki na upravnih enotah sicer nekoliko pohitrili: "Nekateri prihajajo k nam tudi že z izkaznicami."

Velika težava pa je, da se zaradi velike količine oddanih vlog posledično zakasni tudi oddaja vlog na Urad za migracije, kjer so velike zamude in težave z dopolnili. "Tako je v veliko primerih minilo že več kot tri mesece in begunci na zasebnih nastanitvah zaradi težav pri postopkih niso prejeli še nobene državne pomoči, niti za preživljanje niti za namestitev. Po tem, kar vidimo, se vloge tako za status kot tudi za pomoč rešujejo zelo neenakomerno. Nekateri imajo rešene takoj, drugi pa čakajo zelo dolgo, kar seveda vnaša dodatno negotovost," so pojasnili.

Po podatkih Agencije ZN za begunce je trenutno registriranih 3,6 milijona beguncev iz Ukrajine. Slovenija je po teh podatkih sprejela 7.097 beguncev. | Foto: Slovenska karitas Po podatkih Agencije ZN za begunce je trenutno registriranih 3,6 milijona beguncev iz Ukrajine. Slovenija je po teh podatkih sprejela 7.097 beguncev. Foto: Slovenska karitas

Breme preživljanja prevzamejo humanitarne organizacije

"Nekateri, ki živijo v zasebnih namestitvah, v tem vmesnem času zmorejo sami preživeti, za več kot polovico pa breme preživljanja prevzamejo humanitarne organizacije, kot je Karitas. Od prihoda prvega večjega števila beguncev v Slovenijo Karitas tako skrbi za materialno pomoč in spremljanje beguncev, ki so nameščeni v privatnih nastanitvah. Pomoč je tako prejelo že več kot 2.500 beguncev iz Ukrajine, najobsežnejša pomoč pa je potrebna v mestnih središčih z okolico v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu," poudarjajo.

Beguncem so tako zagotovili že več kot 151 tisoč evrov pomoči, ki je vključevala hrano, higienske pripomočke, oblačila, bone in drug material za urejanje začetnih pogojev ob namestitvi. Pomagajo jim tudi iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, kjer so beguncem zagotovili potrebna oblačila, igrače in šolske potrebščine. V mesecu maju so razdelili več kot 60 računalnikov za šoloobvezne begunske otroke, izvajajo tudi delavnice, na katerih se učijo slovenščine. Do zdaj so jih izvedli že 51. V Mariboru in Celju pa se begunci vsak teden ali na 14 dni družijo tudi v Karitasovih centrih.

Na Karitasu poudarjajo še, da so največje težave, s katerimi se soočajo begunci, ki pridejo iz Ukrajine:

  • zakasnitve pri izdaji odločb o denarni pomoči,
  • zakasnitve izplačil že odobrene denarne pomoči,
  • stanje, da so v času od oddaje vloge za začasno zaščito do prejema statusa povsem brez dohodkov, tisti, ki živijo v zasebnih nastanitvah, pa tudi brez drugih sistemskih virov pomoči in podpore za preživetje,
  • nedorečenost in neusklajenost vključevanja otrok v vrtce, kjer ni jasnih skupnih smernic, ampak vsak vrtec ravna po svoje, dokler nimajo odločbe CSD je tudi dokaj nejasno, kako je s plačilom vrtca.

"Na splošno imajo begunci, nastanjeni v zasebnih nastanitvah, slabši položaj od tistih v centru," so še poudarili in dodali, da največjo stisko beguncem iz Ukrajine predstavlja "negotovost zaradi vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca". "Njihova skrb je posvečena svojcem, ki so ostali na nevarnih območjih. Majhno število beguncev iz zahodnega dela Ukrajine se je že vrnilo, prihajajo pa novi iz vzhodnih območij," so sklenili.

Odločanje o statusu začasne zaščite povprečno traja 20,8 dneva

Begunci iz Ukrajine lahko torej zaprosijo za status mednarodne ali začasne zaščite. V Sloveniji ima oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, pravico do: 

  • pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito,
  • prebivanja v RS,
  • zdravstvenega in socialnega varstva,
  • izobraževanja,
  • zaposlitve in dela,
  • pomoči pri vključevanju v okolje.

Z namenom hitrejšega in lažjega vključevanja v okolje pa se osebi, ki ji je priznana mednarodna zaščite in je v enem mesecu od pridobitve statusa sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih, prizna tudi pravico do:

  • nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih Urada Vlade za oskrbo in integracijo migrantov,
  • denarnega nadomestila za zasebno nastanitev,
  • tečaja spoznavanja slovenske družbe,
  • tečaja slovenskega jezika,
  • enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika,
  • kritja drugih stroškov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja na podlagi ustreznih dokazil,
  • kritja stroškov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja, ko formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti.

Sprejem oseb s statusom začasne zaščite v nastanitev se pri nas izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od kjer jih nastanijo v trenutno proste kapacitete nastanitvenih centrov.  | Foto: Reuters Sprejem oseb s statusom začasne zaščite v nastanitev se pri nas izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od kjer jih nastanijo v trenutno proste kapacitete nastanitvenih centrov. Foto: Reuters

Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, pa ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do:

  • nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev,
  • zdravstvenega varstva,
  • dela,
  • izobraževanja,
  • denarne pomoči ali žepnine,
  • združevanja družine,
  • brezplačne pravne pomoči,
  • obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter do pomoči pri uveljavljanju pravic iz Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je skladno z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, za odločanje o vlogi za začasno zaščito pristojna upravna enota, na območju katere je prosilec za začasno zaščito nastanjen. "O vlogi za začasno zaščito se odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku (v enem mesecu od datuma vložitve vloge za začasno zaščito). Povprečen čas odločanja o vlogah za začasno zaščito vseh upravnih enot v Republiki Sloveniji je 20,8 dneva," so pojasnili.

Vsem državljanom Ukrajine, ki jim je bila do zdaj priznana mednarodna zaščita, je bil priznan status subsidiarne zaščite. "V zvezi s podanimi statističnimi podatki vloženih prošenj za mednarodno zaščito in podatki o priznanih statusih mednarodne zaščite dodatno pojasnjujemo, da je kar nekaj prosilcev za mednarodno zaščito po aktivaciji začasne zaščite umaknilo prošnjo za mednarodno zaščito in vložilo vlogo za začasno zaščito," so sklenili na ministrstvu.

Upravičeni so do nadomestila za stroške nastanitve in žepnine

Po podatkih Agencije ZN za begunce je trenutno registriranih 3,6 milijona beguncev iz Ukrajine. Slovenija je po teh podatkih sprejela 7.097 beguncev, naši sosedje pa: v Avstriji 71.831 beguncev, na Hrvaškem 14.258 beguncev, na Madžarskem 24.452 beguncev in v Italiji 97.314 beguncev.

Sprejem oseb s statusom začasne zaščite v nastanitev se izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od kjer jih nastanijo v trenutno proste kapacitete nastanitvenih centrov. Veliko pribežnikov iz Ukrajine si nastanitev poišče tudi pri znancih ali sorodnikih. Te osebe so upravičene do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati.

Osebe s statusom začasne zaščite so upravičene tudi do denarne pomoči oziroma žepnine. Višina denarne pomoči se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka po naslednjih merilih: za prvo odraslo osebo oziroma vlagatelja 100 odstotkov, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 70 odstotkov, za otroka do 18. leta starosti 30 odstotkov, za mladoletno osebo brez spremstva 100 odstotkov. Mladoletnim osebam, ki so v Republiki Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osebe so upravičene tudi do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca. Če oseba prejema žepnino ali denarno pomoč, je upravičena tudi plačila za vrtec.

Slovenija je beguncem iz Ukrajine, ki imajo ukrajinske registrske oznake, omogočila tudi brezplačno e-vinjeto za prihod v Slovenijo ali prehod čez državo. Če ukrajinski vozniki v Sloveniji ostanejo, si morajo vinjeto zagotoviti sami.

Milijonar Planet TV Minister: Hvala vsem, ki so odprli vrata beguncem #video Dom Novice Blizu Postojne bodo odprtih rok sprejeli 20 ukrajinskih sirot #video ograja Novice Število nezakonitih migracij močno narašča, na meji pa odstranjujejo žico

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin