Ponedeljek, 20. 12. 2021, 8.53
2 leti, 10 mesecev
Hojs: Ti gospodje že leta ne delajo nič drugega kot ...
V DZ se je danes že drugič v aktualnem mandatu zagovarjal notranji minister Aleš Hojs. Na seji je zavrnil vse očitke iz interpelacije o svojem delu. S politizacijo policije se, kot je zatrdil, ni nikoli ukvarjal, pač pa je policistom zagotavljal boljše pogoje za delo. Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov, saj da "ti gospodje že leta na delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev". Hojs je napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi. Glede opozicije je dejal, da je ves čas rušila napore vlade za zajezitev širjenja koronavirusa, tudi za ceno žrtev.
Za razpravo o interpelaciji, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, je predvidenih 17 ur. Za razrešitev ministra je potrebnih 46 glasov poslancev, vlagateljice jih imajo skupaj 43, zato je uspeh že druge interpelacije zoper Hojsa malo verjeten.
V interpelaciji vlagateljice ministru za notranje zadeve med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter vprašljivo aktivacijo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Dodatno mu očitajo še ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter nezakonito politizacijo in militarizacijo policije. Ob Hojsovem zapisu na Twitterju, da so mu prisluh ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku iz afere "glupi davki" predstavili že pred časom, pa so predlagatelji na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja.
Hojs je v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnil kot neutemeljene in zapisal, da je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi.
Interpelacija ministra za notranje zadeve v @Drzavnizbor I @aleshojs: Očitki v interpelaciji so preširoki, nekateri daleč presegajo moje pristojnosti.
— Ministrstvo za notranje zadeve (@mnz_gov_si) December 20, 2021
Celoten odgovor ministra: https://t.co/d5ZWWEXlqn
"Opozicija je ves čas minirala vladna prizadevanja"
Hojs ocenjuje, da so očitki iz interpelacije bistveno preširoki, saj jih kar nekaj presega njegove pristojnosti in so v domeni vlade. Je pa spregovoril o očitkih glede vladanja z odloki. Kot je dejal, se je to začelo v času prejšnje vlade, ko je dva odloka sprejel tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, zdajšnja vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje v času epidemije "spravila na višjo raven", tako da so odloke sprejemali na ravni vlade.
Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da bi bilo treba nekatere ukrepe uveljavljati z zakonom, ob tem pa s prstom pokazal na državni zbor, ki še vedno ni sprejel sprememb zakona o nalezljivih boleznih. Glede sprejetih odlokov je dejal, da mu "niti za enega, ki ga je predlagal, ni žal". Vlada je namreč stremela k temu, da omeji število žrtev novega koronavirusa, pri čemer je prepričan, da so število žrtev zmanjšali za "stotine in stotine". Opoziciji pa je očital, da je ves čas minirala vladna prizadevanja za omejitev epidemije, ter ji pripisal še odgovornost za polne bolnišnice in tudi številne smrtne žrtve.
Sam je sicer predlagal odloke, ki so omejevali gibanje in določali pogoje prehoda državne meje. Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da je bila odločitev o omejitve gibanja skladna z ustavo. Po njegovem mnenju je bil ta ukrep pravilen, saj cepiv proti koronavirusu tedaj še ni bilo, edini ukrep zoper virus pa je bila omejitev druženja.
"Gre za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast"
Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU – Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno, v kateri je podala, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč mnogi, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredine protestnike, saj gre po njegovem "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast".
Sicer pa je policija po njegovem mnenju varovanje dogodka in ukrepanje v času protestov izpeljala izjemno odgovorno in profesionalno, za kar je policistom tudi čestital in tiste, ki so pri tem sodelovali, tudi ustrezno finančno nagradil.
Minister @aleshojs o prisilnih sredstvih na protestih: O uporabi prisilnih sredstev zoper množico je odločal vodja operativnega štaba PU Ljubljana. Sam sem se policistom za dobro akcijo zahvalil.
— Ministrstvo za notranje zadeve (@mnz_gov_si) December 20, 2021
➡️Vsaka skrb, da si nekdo želi podrediti policijo, je odveč.
Hojs: S politizacijo policije se nisem nikoli ukvarjal
Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov.
Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov. Opozoril je, da policistov niso bili pripravljeni pozvati k cepljenju ter da sploh ne opravljajo policijskega dela. V kolektivni pogodbi sicer piše, da imajo policijski sindikalisti možnost opravljanja sindikalnega dela več kot 50-odstotno, "toda ti gospodje že leta na delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev", je dejal Hojs in napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.
Uspeh interpelacije malo verjeten
Za uspeh interpelacije je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, predlagateljice, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako za razrešitev ministra same nimajo dovolj glasov.
Hojs lahko računa na podporo matične SDS, prav tako na podporo koalicijske SMC in opozicijske SNS. V koalicijski NSi ob vloženi interpelaciji očitkov ministru sicer niso komentirali, a je pričakovati, da interpelacije ne bodo podprli. Premier Janez Janša je namreč dal jasno vedeti, da bi podpora interpelaciji katere od koalicijskih strank pomenila kršitev koalicijske pogodbe in tako izstop stranke iz koalicije. Upoštevajoč glasovanje poslancev NSi ob interpelaciji ministrov Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, ko so se v obeh primerih glasovanja vzdržali, pa je mogoče, da bodo vzdržani tudi tokrat.
V poslanski skupini DeSUS pa poudarjajo, da bodo odločitev kot vedno sprejeli po opravljeni razpravi in slišanih argumentih.
100