Četrtek, 22. 11. 2018, 13.58
5 let, 4 mesece
SDS: Odločitev naj sprejmejo ljudje. Šarec: Referendumi so za SDS postali kot tvitanje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
12
Poslanec SDS Branko Grims je na predstavitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o dogovoru Združenih narodov o migracijah poudaril, da bo s tem ljudstvo odločalo o urejanju migracij. Ta referendum je po njegovem mnenju mogoč, ker bo na podlagi odločitve o tem državni zbor v prihodnosti sprejemal zakonodajo. "Ne vidim potrebe po referendumu o dogovoru ZN o migracijah," pa pravi premier Marjan Šarec.
V zakonu o referendumu je sicer zapisano, da DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.
Šarec ne vidi potrebe po referendumu
Premier Marjan Šarec je dejal, da ne vidi potrebe po referendumu, saj se mu referendumi o tovrstnih temah ne zdijo smiselni. Pri tem je po seji vlade še izpostavil, da referenduma ni bilo niti za druge tovrstne deklaracije, kot je npr. kjotski protokol.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma, ki sta jo v sredo vložili SDS in SNS, je premier odgovoril, da so "v tej stranki referendumi postali tako kot tvitanje vsakodnevno orožje za sproščanje negativne energije".
Dogovor ZN o migracijah je mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, in v skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden. Po navedbah MZZ gre za politični dokument, ki pravno ni zavezujoč.
Predlog vložili skupaj z SNS
"Bistvo je v tem, da se ljudje sami odločijo, ali so za masovne migracije kot nekaj pozitivnega in, seveda, da se na tej osnovi sprejema ustrezna zakonodaja. Ali pa da masovne migracije zavračamo, jih maksimalno omejujemo in dajemo prednost lastnemu narodu," je Grims povedal ob predstavitvi predloga, ki ga je SDS vložila skupaj z SNS. V največji opozicijski stranki so prepričani, da je samo druga politika prava, je dejal poslanec.
Po njegovih besedah se lahko posvetovalni referendum razpiše o čemerkoli, kar je kasneje tudi predmet odločanja v DZ. Gre za vso zakonodajo, ki bi jo sprejemali na podlagi odločitve za množične migracije ali proti njim. Ta zakonodaja pa se bo sprejemala na osnovi globalnega dogovora ZN o migracijah, je dejal.
NSi referenduma ni podprla
Poslanski skupini SDS in SNS tako predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"
V opozicijski NSi, ki sicer nasprotuje dogovoru ZN, referenduma do zdaj niso podprli. "NSi napovedani posvetovalni referendum o globalnem migrantskem sporazumu ocenjuje kot drago anketo, ki je nepotrebna," je v sredo v oddaji 24ur zvečer povedal poslanec te stranke Jernej Vrtovec, to pa je stranka zapisala tudi na Twitterju.
Predsednik NSi Matej Tonin je nato danes na Twitterju zapisal, da so v NSi pripravljeni podpreti posvetovalni referendum, če se vlada politično zaveže, da bo rezultat spoštovala. "Če volja ljudi ne bo spoštovana, pa referendum ni smiseln," je poudaril.
Vatovec: Gre za pričakovani korak
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je medtem v današnjem odzivu na vložitev predloga referenduma povedal, da gre za pričakovani korak SDS. "Gre samo za nadaljnje razpihovanje sovraštva in strahu med slovenskimi državljani," je poudaril. Dodal je, da bo Levica glasovala proti razpisu referenduma, ker gre deloma za človekove pravice, po drugi strani pa je treba jasno reči ne takšni nestrpnosti in razpihovanju sovraštva.
Tudi Milan Brglez iz SD je poudaril, da gre za nadaljevanje že videnega. "To je uporabljanje čustev ljudi, strahu ljudi za to, da bi se izključili iz edinega možnega reševanja globalnih težav oziroma v tem primeru izziva migracij," je povedal v izjavi za medije. Po njegovem mnenju je namreč treba stopiti skupaj in na ta način reševati zadeve, in ne izpodbijati temeljev tako EU kot Slovenije, ki so dejansko v človekovih pravicah.
12