"Kako se lahko gledamo v ogledalo, če je en sam otrok umrl zaradi nedelovanja sistema?

Priznani kardiokirurg Igor Gregorič iz Teksas Medical Centra v Houstonu je na zaslišanju komisije DZ uvodoma poudaril, da smo vsi skupaj pozabili na zdravljenje otrok, problema otroške srčne kirurgije pa nam ni uspelo rešiti zadnjih 15 let. Vprašal se je tudi, zakaj slovenski otroci nimajo enakih možnosti pediatrične kardiokirurgije in kirurgije kot drugi otroci po svetu.

Čutil dolžnost do Slovenije

Poudaril je, da v Slovenijo ni prišel pomagat zaradi politične ali strankarske pripadnosti, temveč zaradi stroke. "Prišel sem zaradi dolžnosti do Slovenije. Za svoje delo nikoli nisem prejel nobenega finančnega nadomestila. Vse je bilo pro bono," je pojasnil ter dodal, da je v reševanje situacije in vzpostavitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) vložil veliko prostega časa in energije, tudi na račun svoje družine v Sloveniji.

Želel je postaviti organizacijsko enoto, ki bo v Sloveniji skrbela za zdravljenje po najvišjih svetovnih smernicah in v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki. "V center odličnosti bi tako lahko pošiljali otroške srčne bolnike z vsega Balkana," je navedel.

Na očitke predsednice komisije, da se je zdravljenje otrok v UKC Ljubljana in NIOSB podvajalo, je Gregorič odgovoril, da to ne drži. NIOSB je le zagotavljal strokovnjake kliničnemu centru, zdravljenje pa je potekalo v UKC Ljubljana.

"Ovire so prihajale iz vseh logov, tako iz strokovnih, na primer iz zdravniške zbornice, tudi iz UKC Ljubljana, a tudi iz administrativnih logov," razkriva Igor Gregorič. Foto: STA , Pojasnil je tudi iskanje kadrovskih okrepitev. "Pogovarjali smo se o primernosti določenih zdravnikov za delo v NIOSB, saj je timsko delo za uspešnost takšnega inštituta ključno. Med drugim smo se pogovarjali z internisti, anesteziologi, kardiologi in otroškimi kardiokirurgi, a nismo sklenili nobenega dogovora," je dejal Gregorič.

Zavrnil je očitke, da kot predsednik sveta NIOSB ni bil ves čas prisoten v Ljubljani. Ker je sam kardiokirurg, je strokovno vodenje NIOSB nameraval prepustiti otroškemu kardiokirurgu.

Kdo je oviral NIOSB?

Zakaj NIOSB nikoli ni mogel zaživeti v polni meri? Je za to odgovorna politika, stroka, zdravniki? "Zelo dobro vprašanje. Rad bi imel kristalno kroglo, ki bi mi to povedala. Vendar to vi proučujete, jaz ne vem, kdo je neposredno odgovoren. Vem samo, kdo je nas oviral. Ovire so prihajale iz vseh logov, tako iz strokovnih, na primer iz zdravniške zbornice, tudi iz UKC Ljubljana, a tudi iz administrativnih logov. Veste, ko se ena stvar zruši, je le redko le en krivec. Ponavadi za tem stoji niz razlogov," je odgovoril na vprašanje Janija Möderndorferja, člana komisije.

Gregoriča čudi, da se ta problem vleče 12 let in da jim ga v tem času ni uspelo rešiti. "Glavni fokus mora biti bolnik. Kako se lahko gledamo v ogledalo, če vemo, da je en sam otrok umrl zaradi nedelovanja sistema? Ko je v eni od ameriških klinik umrl otrok zaradi napake pri transfuziji, so zamenjali cel oddelek," je ponazoril Gregorič.

Na vprašanje poslanca, ali lahko pove, kaj bi morala Slovenija narediti za rešitev otroške srčne kirurgije, je Gregorič odgovoril: "To sem povedal že v letih 2012, 2015, 2018, pa bom ponovil še enkrat. Potrebna je neodvisna samostojna enota, ki deluje po mednarodnih standardih in z voljo, da se to izvede. To ne more biti nikjer drugje kot v UKC Ljubljana. Ali bi lahko to enoto imeli tudi v Mariboru, ne vem, ker ga ne poznam dobro, vsekakor pa mora to potekati v kliničnem centru," je poudaril.

Fakin: Fokus ni bil bolnik

Parlamentarna komisija je prvega zaslišala nekdanjega zdravstvenega ministra Sama Fakina. Med vzroki za odločitev o ukinitvi NIOSB je navedel premajhno kritično maso za uspešno strokovno delovanje inštituta, le okoli sto bolnikov letno. Pravih strokovnjakov tako ni bilo mogoče dobiti, saj mora dober kirurg za uspešno kariero opraviti od 300 do 400 operacij letno, je poudaril.

Samo Fakin je izrazil mnenje, da se strokovni kader UKC Ljubljana ni ukvarjal z bolniki, temveč sam s seboj. Foto: STA , Dejal je tudi, da mu je vodstvo UKC Ljubljana zagotavljalo, da razpolagajo z ustreznimi strokovnjaki za pokrivanje programa.

Za sodelovanje in doseganje kritične mase bolnikov se je Fakin dogovarjal tudi z vodstvom zagrebškega kliničnega centra, a dogovora niso sklenili.

Novice Kenda: Sploh ni šlo za bolne otroke, ti so bili kolateralna žrtev

Izrazil je mnenje, da se strokovni kader UKC Ljubljana ni ukvarjal z bolniki, temveč sam s seboj. "To je problem majhne stroke. Vse je v vodenju. Naloga direktorja je, da organizira delovni proces, moderira sodelavce. Če se ljudje ne pogovarjajo med sabo, če izgubijo fokus, kaj je dobro za bolnika, se zgodi to, kar se je zgodilo v UKC, " je pojasnil.

Njegovo mnenje je, da je bila ustanovitev NIOSB posledica tega, da vodstvu UKC Ljubljana ni uspelo urediti odnosov znotraj bolnišnice.

Komisija do zdaj zaslišala deset prič

Komisija je zasliševanje prič začela 13. junija, do zdaj pa je zaslišala deset prič. Pred tem je opravila pripravljalna preiskovalna dejanja, s katerimi je določila gradiva, ki jih potrebuje za delo, in na zaprtih sejah sprejela dokazne sklepe. Komisija želi ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da program otroške kardiologije v ljubljanskem UKC ne deluje kakovostno in varno. Najprej se je preiskovalna komisija lotila področja otroške kardiologije. Po sprejetju vmesnega poročila bo pod drobnogled vzela nabave medicinske opreme.

Novice Je Jelka Godec kot direktorica ravnala koruptivno?

Spomnimo, da je vlada postopek ukinitve NIOSB, gre za projekt vlade Mira Cerarja, ki pa nikdar ni zaživel, začela februarja letos. 

Program otroške srčne kirurgije je po letih poročil o slabih odnosih dokončno razpadel konec leta 2017, ko sta ga zapustila zadnja dva kirurga. Razlog naj bi bili slabi odnosi s kardiologi. 

Takrat je Cerarjeva vlada na dan prišla z idejo inštituta za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Tega je tudi ustanovila, vodenje je prevzel Gregorič. Želel je pripeljati ameriške kirurge, ki pa jih zaradi statusnih nejasnosti in finančnega stanja inštituta nihče ni mogel plačati. Strošek bi bil visok, kot so takrat poročali mediji, bi en kirurg mesečno stal 130 tisoč evrov. 

Predvideno je bilo, da bo inštitut začel delovati do maja lani, a se je ta datum večkrat zamaknil, delovanje inštituta pa so zaznamovali številni zapleti in kritike.

Novice "Ne razumemo, zakaj bi se Fides v tem trenutku vpletal v ta dokument"