Nedelja, 10. 4. 2022, 22.41
2 leti
Golobov človek v Bosni skrival, da sledi vodijo v Slovenijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,58
47
Zgodbo je namreč 22. marca 2009 sprožil bosanski Dnevni avaz, ki je objavil posnetke o tajnem dogovarjanju za pridobitev koncesije pri gradnji hidroelektrarn na Neretvi. Na posnetkih nastopata Nihad Spahalić, takratni direktor podjetja Intrade energija, in Safet Oručević, nekdanji poslanec in župan Mostarja in zastopnik avstrijskih firm, ki so se zanimale za te posle. Spahalić in podjetje Intrade energija sta bila takrat v galaksiji Golobovih energetskih podjetij iz Slovenije. Do tega bomo prišli v nadaljevanju. Dejstvo je, da je Dnevni avaz z objavo zgodbe sprožil v Bosni in Hercegovini odmevno afero. Novinarska razkritja sta v BiH v naslednjih dneh povzela še Oslobođenje in Global.
Spahalić in njegov poslovni partner Golob
Podjetje Intrade energija je bilo takrat v večinski lasti slovenske družbe IG investicijski inženiring, ki je imel za stoodstotnega lastnika družbo Istrabenz Gorenje (Iges). Obe slovenski podjetji je takrat vodil Robert Golob. V ospredju zgodbe pa je bila gradnja hidroelektrarn na Neretvi, ki je zanimala tudi bosansko podjetje s slovenskim lastnikom. Ob tem naj bi za gradnjo te elektrarne kandidiralo tudi več avstrijskih podjetij. Na to mesto je treba umestiti omenjeni pogovor med Spahalićem in Oručevićem, ki je že leta 2009 zaokrožil po bosanskih medijih. V videoposnetku je med drugim mogoče slišati, kako Spahalić razlaga sogovorniku, da je svojega poslovnega partnerja Roberta Goloba nagovarjal, naj sprejme 15 odstotkov. Ti odstotki so vezani na lastništvo v bosanskem podjetju, ki bi se moralo po besedah Spahalića zmanjšati (slovenski investitor je imel takrat večino), da bi lahko Intrade energija pridobila posel s hidroelektrarnami. Zmanjšanje slovenskega deleža naj bi bilo potrebno zaradi pritiska javnosti in medijev, ki so bili zelo skeptični do tega, da bi na energetski trg vstopil tuj investitor.
Spahalić naj bi takrat sicer za svoje podjetje, ki je bilo v slovenski lasti, poskušal pridobiti koncesijo za hidroelektrarno tudi s pomočjo bosanskih funkcionarjev (o tem so takrat pisali bosanski mediji). Menil pa je, da bi lahko bila slovenska prisotnost v tem poslu motilni element. To naj bi bil tudi ključ do razumevanja njegovih besed, s katerimi je želel Goloba nagovoriti, naj sprejme (samo) 15 odstotkov in naj tako posledično zmanjša slovenski delež v podjetju Intrade energija. Koncesije bi namreč lahko prinesle zelo donosne posle. Vredni naj bi bili (tudi o tem so mediji pisali že takrat) do 300 milijonov evrov. Spahalić je pred tem tudi že omenjal možnost, da bi pridobljene koncesije prodali naprej drugim interesentom. Pri pridobivanju spornih koncesij naj bi se Spahalić po pisanju Dnevnega avaza naslanjal tudi na nekatere člane predsedstva BiH. Posebej so pri tem izpostavili Harisa Silajdžića, ki je bil med drugim tudi predsednik predsedstva v letih 2008 in 2010. Še ena pomembna vez naj bi bil – upoštevajoč takratno pisanje medijev – takratni minister za industrijo Vahid Hećo.
Slovenski dobički v bosanski energetiki
Bosanski mediji so torej z objavo videoposnetka pogovora med Spahalićem in Oruševićem razkrili dogovarjanje za posle v energetiki mimo logike razpisov in s pomočjo političnih botrov. Golob je bil omenjen znotraj te igre. Poleg tega, da ga Spahalić omenja v posnetku, je bil namreč donedavni prvi človek Gen-I takrat direktor matičnih družb, v lasti katerih je bil Spahalićev Intrade energija. In ne samo to. Spahalić je v Bosni vseskozi poskušal prikrivati pravo lastništvo podjetja, ki ga je vodil. Sam se je predstavljal kot lastnik družbe Intrade energija. Slovensko lastništvo so naknadno razkrili bosanski mediji. Večinski lastnik podjetja Intrade energija je bilo podjetje IG investicijski inženiring, pri čemer je bil Robert Golob predsednik uprave. Šlo je za podjetje, ki je skoraj izključno poslovalo na Balkanu, in sicer prav po podjetju Intrade energija. Z uradnih papirjev lahko razberemo tudi, da je podjetje najelo skoraj šest milijonov evrov posojila, da bi financiralo svoj projekt hidroelektrarn v Bosni. Ob tem se torej lahko upravičeno vprašamo, kakšna je bila vloga in kakšni so bili cilji Roberta Goloba na bosanskem trgu. Bosanski mediji so namreč z objavo večkrat omenjenih posnetkov razkrili, da je Intrade energija vodila zelo sporna pogajanja za pridobitev koncesij.
V tej zgodbi je vredno omeniti še podjetje, ki je bilo stoodstotni lastnik IG investicijskega inženiringa. To je bilo podjetje Istrabenz Gorenje (IGES), ki je bilo vseskozi pomemben dejavnik znotraj Golobovega energetskega imperija. Nastalo je kot skupno podjetje obeh družb, Gorenja in Istrabenza. Namesto Gorenja je nato v lastniško strukturo vstopil Petrol, ki je kasneje prevzel celoten delež v Igesu. Podjetje Iges je bilo, kot smo že zapisali, v krogu Roberta Goloba ključni igralec, saj je bil nosilec pomembnega deleža v podjetju Gen-I. Svoj delež je leta 2016 prodal družbi Gen-El, ki je še danes družbenik Gen-I.
Sklenimo ta zapis še pri družbi Intrade eneregija. Kljub vsemu je ta družba še vedno v slovenskih rokah. Njenega neposrednega lastnika, družbo IG investicijski inženiring, so sicer priključili največji slovenski naftni družbi Petrol. Posledično je Intrade energija postala hčerinska družba Petrola. V januarju 2020 se je družba preimenovala v Petrol Power d. o. o. Družba se še naprej ukvarja s proizvodnjo in distribucijo električne energije. Zadnji razpoložljivi podatki njenega poslovanja so iz leta 2020. Takrat je Intrade energija imel promet v višini dobrih 600 tisoč evrov. Poslovanje pa je beležilo izgubo v višini 175 tisoč evrov, ki se je v celoti prelila na družbo Petrol. Pomenljivo je še dejstvo, da je kapital družbe konec leta 2019 bil v negativnih vodah. Kapitalski minus je znašal 1,7 milijona evrov.
47