Robert Golob
Četrtek, 12. 2. 2026, 12.05
1 mesec, 1 teden
Golob: Vmešavanje tuje politike v sodstvo je nedopustno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
Slovenski premier Robert Golob se udeležuje neformalnega srečanja voditeljev članic Unije o gospodarski konkurenčnosti.
Vmešavanje politike v sodstvo je nedopustno, še bolj pa če to počne tuja politika, je danes ob robu neformalnega zasedanja voditeljev EU v Belgiji dejal premier Robert Golob. Komentiral je poziv politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), naj Evropska komisija spremlja pregon članov NSi v Sloveniji v zadevi Knovs.
"Jaz mislim, da je nedopustno, da se politika vtika v sodstvo. Še bolj nedopustno pa je, da to počne tuja politika. Jaz sem res presenečen, kako lahko nekdo v imenu pravne države napada sodstvo znotraj nacionalno popolnoma suverene države, kot je Slovenija. Tako da ne vem, česa se bojijo, ampak to bi morali vprašati njih," je ob prihodu na zasedanje voditeljev na gradu Alden Biesen v Belgiji v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal premier Robert Golob.
Zadeva Knovs pod drobnogledom Evropske komisije?
Njegova izjava sledi pozivom politične skupine EPP in njenega vodje Manfreda Webra, ki so ta teden pozvali Evropsko komisijo, naj spremlja pregon članov NSi v Sloveniji v zadevi Knovs in preuči, ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe.
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je po poročanju medijev v začetku meseca vložilo obtožni predlog zoper štiri zdajšnje in nekdanje člane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst NSi. Šlo naj bi za prvaka stranke Jerneja Vrtovca, poslanca Janeza Žaklja in Jožefa Horvata ter tudi nekdanjega predsednika NSi Mateja Tonina, ki je zdaj evropski poslanec EPP. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Vodja EPP je v torek dejal, da teče kazenski pregon proti "kolegom tukaj v Evropskem parlamentu" iz NSi in to "samo zato, ker so pred leti opravili svoje delo v nacionalnem parlamentu". Spraševal se je, zakaj se to dogaja le nekaj tednov pred volitvami.
"Torej so v Sloveniji na mizi tudi pomembna vprašanja pravne države. In prosim tudi Komisijo, naj zadevo preuči," je pozval Weber, ki se je pretekli teden skupaj z vodstvom politične skupine EPP in vodji nacionalnih delegacij mudil na obisku v Sloveniji.
Slovenija naklonjena tesnejšemu povezovanju manjšega števila članic EU
Golob je ob prihodu povedal tudi, da je Slovenija naklonjena tesnejšemu povezovanju samo določenega števila držav članic EU na posameznih področjih.
"Jaz ne bi govoril o Evropi dveh hitrosti. Raje bi rekel, da se razvija princip, po katerem tiste države, ki želijo iti hitreje, to tudi naredijo. Slovenija na marsikaterem področju verjame, da je to edini mogoči način. Ni potrebe, da bi blokade posameznih držav zavirale razvoj vseh nas," je povedal Golob.
Voditelji danes razpravljajo o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer je ena osrednjih tem prednostna obravnava evropskega blaga pri javnih naročilih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v preteklih dneh napovedala, da bo Komisija še ta mesec predlagala, da bi prednostno obravnavali evropsko blago v ključnih sektorjih.
"To se sicer sliši lepo, je pa treba biti pri tem dovolj realističen," je danes glede prednostne obravnave v Evropi proizvedenega blaga dejal Golob. Strinjal se je, da bi evropske proizvode prednostno obravnavali na nekaterih razvojnih področjih, povezanih z novimi tehnologijami, ne pa kar vse povprek.
Poenostavitev zakonodaje se začne v Bruslju
Glede poziva von der Leyen, da bi morali zakonodajo poenostaviti tako na evropski kot tudi nacionalni ravni, da bi ustvarili ugodnejše poslovno okolje, pa je Golob dejal, da se "poenostavitev vedno začne na vrhu, v tem primeru je to v Bruslju".
Pojasnil je, da se je vlada v tem mandatu marsikdaj znašla v položaju, ko postopkov za izdajanje dovoljenj ni mogla poenostaviti zaradi predpisov Bruslja. Prelaganje krivde sicer po premierjevem mnenju nikomur ne koristi.
"Na koncu moramo vsi pogledati, kje poenostaviti pravila, in to tudi narediti," je poudaril Golob, ki bo srečanje zapustil predčasno.
Voditelji o rešitvah za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva
Voditelji v dopoldanskem delu zasedanja razpravljajo o tem, kako naj se EU umešča v vse bolj tekmovalnem svetu in ob vse večjih trgovinskih neravnovesjih. Govorili bodo še o odzivu na gospodarsko izsiljevanje in zmanjšanju gospodarske odvisnosti od tretjih držav. Popoldne pa bodo skušali določiti ključne prioritete za dokončanje notranjega trga. Govorili bodo še o tem, kako evropskim podjetjem zagotoviti spodbudnejše poslovno okolje.
Na srečanju, ki poteka v senci vse bolj negotovih razmer v svetu, sodelujeta tudi avtorja poročil o evropski konkurenčnosti in evropskem notranjem trgu Mario Draghi in Enrico Letta. Konkretnih odločitev za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva danes ni pričakovati, naj bi pa jih sprejeli na rednem zasedanju Evropskega sveta sredi marca.
Merz in Macron poenotila stališča glede krepitve konkurenčnosti EU
Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pred današnjim neformalnim zasedanjem voditeljev članic EU poenotila stališča glede krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva, o kateri razpravljajo danes v Belgiji. Macron je izpostavil strinjanje glede unije kapitalskih trgov. "Veseli me, da sva z Emmanuelom Macronom – tako kot skoraj vedno – enotna glede teh vprašanj," je Merz ob prihodu na zasedanje povedal o gospodarski konkurenčnosti in dokončanju evropskega notranjega trga, o katerih na gradu Alden Biesen na belgijskem podeželju razpravljajo voditelji članic unije.
Izjave voditeljev Nemčije in Francije, ki sta ob prihodu na zasedanje skupaj stopila pred novinarje, glede krepitve evropske konkurenčnosti so se sicer v zadnjih dneh precej razlikovale. Merz je zagovarjal predvsem zmanjšanje birokracije, medtem ko se je Macron zavzel za skupno zadolževanje EU, čemur Berlin nasprotuje. Pariz velja tudi za enega najglasnejših zagovornikov prednostne obravnave evropskih izdelkov pri javnih naročilih, medtem ko je vlada v Berlinu do tega zadržana.
Po besedah francoskega predsednika je prioriteta, da bi čim prej izpeljali tisto, glede česar obstaja strinjanje med članicami. To med drugim velja za poenostavitev zakonodaje, poglobitev notranjega trga in financiranje. Izpostavil je, da se z Merzem strinjata o vzpostavitvi unije kapitalskih trgov. Dodal je, da je treba konkretne odločitve sprejeti do junija. "Junija bomo skupaj pogledali, kje smo. In če ne bomo mogli napredovati kot sedemindvajseterica, si bomo vzeli pravico okrepljenega sodelovanja, da bi napredovali hitreje," je Macron dejal glede tesnejšega povezovanja samo določenega števila članic na posameznih področjih.
