Golob: To je resen načrt, ne prazne obljube

"Obstaja velika potreba po tem, da se s tem vprašanjem začnemo ukvarjati. Ne nazadnje smo dali to zavezo tudi ljudem pred volitvami," je glede izpolnjevanja Natovih zahtev glede obrambnih izdatkov povedal Golob.

"To je resen načrt, ki ga lahko pripravimo v prihodnjih šestih mesecih, ne prazne obljube"

"Računam, da bi takšen načrt lahko pripravili v prihodnjih šestih mesecih. To je resen načrt, ne prazne obljube, ker ne bomo vedeli samo, koliko izdatkov, ampak predvsem, za katere programske vsebine oziroma investicije jih bomo namenili," je pojasnil.

Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta načrt. Trenutne slovenske zaveze, ki so jih podale še prejšnje vlade, predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Golob prepričan, da bo treba to časovnico pospešiti, saj se razmere v svetu spreminjajo.

Novice Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu

Revizija ne bo vplivala na izpolnjevanje zahtev

Revizija nakupa oklepnikov boxer, za katerega se je odločila prejšnja vlada, po njegovem mnenju ne bo močno vplivala na izpolnjevanje zahtev.

"Revizija ne more odločati o tem, ali bomo izpolnjevali zaveze do Nata, revizija se ukvarja s tem, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti, tako da počakajmo do septembra. Bojno skupino bomo morali vzpostaviti v vsakem primeru," je poudaril.

Novice Golob pozabil na Niko Kovač, ker niso "vsebinski"

Slovenija s 17,9 odstotka obrambnih izdatkov zaseda zadnje mesto

Slovenija se je zavezala, da bo nadaljevala dvigovanje izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP do leta 2024. Obenem je podala politične zaveze, da bo do leta 2030 dosegla raven dveh odstotkov.

Z 1,22 odstotka BDP za obrambo je sicer med najslabšimi članicami zavezništva. Povsem zadnja pa je pri naložbah v vojaško opremo, za katero namenja 17,9 odstotka obrambnih izdatkov. Cilj znaša 20 odstotkov.

Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrditvi članstva Švedske in Finske v Natu

Premier Robert Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Potrditev pričakuje že pred poletnimi počitnicami.

"Levica ima vso pravico, da se vzdrži glasovanja pri tej točki, sem pa prepričan, da bodo v tem primeru tudi opozicijske stranke zmogle državotvorno držo. In zaradi tega me niti za sekundo ne skrbi, da bi bila ta odločitev glede Finske in Švedske kakorkoli ogrožena," je premier poudaril ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev zveze Nato v Madridu.

Vlada je v torek na dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi ter ju poslala v potrditev odboru DZ za zunanjo politiko (OZP), ki je danes pobudo že podprl z enajstimi glasovi proti enemu.

Ministra iz vrst Levice sta po poročanju časnika Delo sicer glasovala proti stališču vlade, prav tako je bil na seji OZP proti le poslanec Levice.

Voditelji držav članic Nata naj bi še danes Švedsko in Finsko povabili k članstvu

Voditelji držav članic Nata bodo sicer predvidoma še danes Švedsko in Finsko povabili k članstvu. Nato bo sledil podpis pristopnih protokolov, ki ju bo moralo ratificirati še vseh 30 držav članic Nata.

K članstvu ju bodo povabili, potem ko sta skandinavski državi v torek pred začetkom vrha v Madridu sklenili dogovor s Turčijo, da bo ta podprla povabilo. Švedska in Finska sta v zameno za to obljubili podporo Turčiji v boju proti terorizmu.

Novice Članice Nata se pospešeno oborožujejo. Slovenije ni med njimi.

Novice Marta Kos o predsedniku Pahorju: Moj način delovanja bo drugačen #video