Četrtek, 26. 1. 2023, 15.22
1 leto, 10 mesecev
Bo sporni zakon na ustavno sodišče poslala kar celotna koalicija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
85
Golob je danes dejal, da bodo zahtevo za ustavno presojo vložile vse tri koalicijske partnerice.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je odločil vložiti zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o finančni upravi, ki jo je DZ po vetu državnega sveta vnovič potrdil v torek. Sporen se mu zdi člen o tajnem sledenju blagu. Da bodo novelo zakona poslale v ustavno presojo koalicijske stranke, je danes medtem napovedal premier Robert Golob. A v SD naj po neuradnih informacijah temu naj ne bi bili naklonjeni, danes popoldne pa so se prav na to temo sestali poslanci druge največje koalicijske stranke.
Kot izhaja iz novele, se lahko predstojnik Finančne uprave RS odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS) za zbiranje podatkov o položaju in gibanju, je v sporočilu za javnost zapisal varuh. "Gre za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica," je dodal.
Ukrep uporabe tehničnih pripomočkov je v skladu z novelo zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. To pa se varuhu zdi razmeroma nizek dokazni standard. Opozoril je še, da pri odreditvi omenjenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor. Poleg tega ni jasno določeno, koliko časa sploh lahko tak ukrep traja, je dodal.
DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Prav zaradi omenjene določbe o tajnem sledenju je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto in pri ponovnem odločanju v DZ ta teden so potrebne glasove poleg poslancev Svobode prispevali tudi v Levici. Kot so pojasnili, so se dogovorili, da bodo sporni člen skupaj poslali v ustavno presojo.
Golob je danes dejal, da bodo zahtevo za ustavno presojo vložile vse tri koalicijske partnerice. "Dogovorili smo se, da vse stranke koalicije prispevajo vsaka po tretjino poslanskih podpisov za presojo zakona o finančni upravi," je dejal na novinarski konferenci ob prvi obletnici stranke, ki jo vodi. S tem želijo po njegovih besedah ponovno dati jasno sporočilo, da so kot koalicija enotni. A v SD naj po neuradnih informacijah temu ne bi bili naklonjeni, danes popoldne pa so se prav na to temo sestali poslanci druge največje koalicijske stranke.
Vlada prekinila obravnavo zakonske podlage za mesečni dodatek k plačam sodnikov
Vlada je na današnji seji prekinila obravnavo predloga zakona, s katerim bi uredili izplačevanje dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev. Zakonski predlog bodo namreč najprej predstavili koalicijskim poslanskim skupinam in nato postopek izpeljali do konca, je pojasnil predsednik vlade Robert Golob.
Koalicijski dogovor pravi, da predloge zakonov predstavijo poslanskim skupinam, preden jih potrdijo na vladi in jih pošljejo v DZ, je na novinarski konferenci ob prvi obletnici ustanovitve Gibanja Svoboda pojasnil Golob. Zatrdil je, da je to tudi edini razlog, da je vlada obravnavo te točke danes prekinila.
"Podobno proceduro imamo večkrat, ne gre za nič kaj nenavadnega. Želimo pa to stvar ravno zaradi tega, ker je spet včasih napačno interpretirana v javnosti ali pa v parlamentu, v resnici čim prej posredovati v parlament," je pojasnil. Dodal je, da zakon predvideva uveljavljanje pravice do dodatka s 1. januarjem.
V. d. direktorice urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman pa je na novinarski konferenci po seji vladi dejala, da se bo ta predlog zakona zaradi nomotehničnih popravkov v kratkem sprejemal na dopisni seji vlade.
Glede na dozdajšnja pojasnila predstavnikov vlade bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu, torej sodniki in tožilci, mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto prejemali od 1. januarja 2023 do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju.
85