Četrtek, 26. 1. 2023, 4.00
1 leto, 10 mesecev
Pirc Musarjeva: Ko ne verjamemo v svoje sposobnosti, iščemo probleme in bitke doma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
34
"Izobraženi, kompetentni, širše poznani diplomati so tisti, ki bodo Sloveniji znali najbolje služiti v skladu s strateškimi usmeritvami in strateškimi cilji," je na Brdu pri Kranju v nagovoru diplomatom poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala, da je za predsednico to pomembno tudi pri potrjevanju predlogov za imenovanje veleposlanikov.
Slovenski diplomati danes na Brdu pri Kranju nadaljujejo redni posvet slovenske diplomacije, prvič pa je diplomatski zbor nagovorila nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Pogosto slišim, da je Slovenija majhna ali mala država. Kategorično trdim, da nismo ne eno ne drugo. Majhni smo takrat, ko ne verjamemo v svoje sposobnosti, takrat iščemo probleme in bitke doma," je poudarila Pirc Musarjeva in pozvala k preseganju te miselnosti.
Nova predsednica države Nataša Pirc Musar je v svojem prvem nagovoru na posvetu diplomatom predstavila pričakovanja glede skupnega dela ter povedala, kaj zastopa, za kaj si prizadeva in kaj zavrača. Izpostavila je željo dati mandatu predsednice konkretno vsebino, pri čemer, kot je dejala, sledi temeljnemu načelu zunanje politike po čim boljši usklajenosti med nosilci oblasti.
Poudarila je pomen odlične diplomacije, ki temelji na timskem delu. "Bistveno je, da se poslušamo, sodelujemo in skupaj delamo za Slovenijo in njeno prepoznavnost tudi v mednarodnih okoljih," je dejala Pirc Musarjeva in se zavzela za usklajeno zunanjo politiko.
Opozorila je na geopolitične razsežnosti vojne v Ukrajini ter njen vpliv na stabilnost Evrope in mednarodne skupnosti kot celote.
"Ruska oblast se bo slej ko prej morala sprijazniti z dejstvom, da vojna agresija ne more biti sredstvo za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Ukrajinska vojna je temeljito pretresla evropsko varnostno in politično arhitekturo, kolektivna obramba pa žal ni relikt preteklosti, ampak ostaja temeljni kamen evroatlantskega zavezništva," je poudarila.
Pobuda Brdo-Brioni kot dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu
Kot je dejala Pirc Musarjeva, se bo zavzemala za to, da bo slovenska zunanja politika odsev našega ustavnega reda ter del strateškega zunanje- in notranjepolitičnega soglasja.
Opozorila je na nestabilne razmere na Zahodnem Balkanu, skrbijo jo geopolitika, ki se odvija na tem območju, pa tudi poplava lažnih novic in obujena nacionalistična retorika. Pobuda Brdo-Brioni je dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu, je nujna in edinstvena platforma, kjer se voditelji regije pogovarjajo, tudi če se ne strinjajo vedno, in se tudi kaj dogovorijo, je poudarila.
Pirc Musarjeva: Včasih je boj za človekove pravice boj z mlini na veter
V nagovoru diplomatom je velik poudarek namenila človekovim pravicam. Zaveda se, da bo včasih boj za človekove pravice boj z mlini na veter. Grozljivo je, da v temeljne človekove pravice ne verjame eden od naših ustavnih sodnikov, je poudarila.
Kot je dejala, želi v prvem letu mandata posebno pozornost posvetiti zlasti dvema področjema, to so podnebne spremembe in enakost spolov. Najpomembnejši preživetveni izziv našega časa je po njenem mnenju blaženje podnebnih sprememb; ob onesnaževanju planeta poteka tudi "onesnaževanje z dezinformacijami".
Glede izzivov v letu 2023 je kot prioriteto izpostavila kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. To je pomemben cilj za vse nas, je poudarila Pirc Musarjeva in zatrdila, da se je pripravljena polno vključiti v proces pridobivanja podpore za kandidaturo do volitev, ki bodo junija v Generalni skupščini ZN.
Bo Sloveniji uspelo? Fajonova in But zmerno optimistična.
Glede možnosti za uspeh kandidature je zunanja ministrica Tanja Fajon zmerno optimistična, še posebej zato, ker je edina protikandidatka Belorusija. Podobno meni tudi posebni odposlanec ministrstva za promocijo te kandidature Franc But. "V kandidaturo smo šli zato, da to mesto dobimo. Za mednarodno skupnost bo zelo dobro, če bo Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi vrednot, ki jih naša država zastopa," je dejal But.
"Po dozdajšnjih pogovorih in obiskih tudi po različnih državah, predvsem v zadnjem času s fokusom na Afriki, nam kaže dobro. Moramo biti optimisti, moramo pa še veliko delati za to," je pojasnil veleposlanik. V Afriki je Slovenija sicer skromno diplomatsko-konzularno prisotna.
Glavne usmeritve diplomaciji sta sicer že v sredo podala premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki sta kot osrednjo spremembo zunanjepolitične strategije izpostavila vrnitev Slovenije med jedrne države Evropske unije.
Prvi dan je minil v znamenju predstavitve nove zunanjepolitične strategije, ki Slovenijo iz skupine višegrajskih držav vrača v jedro Evropske unije. V ospredju pogovorov pa je bil predvsem ključni projekt slovenske zunanje politike - pridobitev nestalnega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024-2025.
Poleg Pirc Musarjeve bo danes diplomate nagovorila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Častni gost letošnjega posveta bo španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares Bueno, ki bo prav tako nagovoril udeležence, z zunanjo ministrico Tanjo Fajon pa bosta ločeno opravila dvostranske pogovore. Ministra bosta govorila o sodelovanju med državama, predsedovanju Španije Svetu EU v drugi polovici leta in sodelovanju v sredozemski regiji.
34