Torek, 8. 11. 2022, 13.30
2 leti
Golob napovedal, kdaj bo podpisan dogovor o dobavi alžirskega plina
Pogodba o triletni dobavi plina med veletrgovcem s plinom Geoplin in alžirskim energetskim velikanom v državni lasti Sonatrach, največjim afriškim podjetjem, bo podpisana prihodnji teden ob obisku ministra za infrastrukturo in ministrice za zunanje zadeve v Alžiriji, je danes napovedal premier Robert Golob. Poleg tega je v pogovoru za STA povedal, da bo vlada prihodnji teden potrdila nove ukrepe in usmeritve za pomoč gospodarstvu pri spoprijemanju z energetsko krizo, ki vključujejo ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja ter subvencije za gospodarske subjekte iz javnih sredstev.
Predsednik vlade je v izjavi za medije ob robu obiska v kranjski družbi Iskraemeco povedal, da bosta ministra Bojan Kumer in Tanja Fajon 15. novembra v Alžiru, kjer bosta podpisovala memorandum o nadaljnjem energetskem sodelovanju med državama.
V prihodnjih treh letih naj bi odkupili 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina
Ob tej priložnosti bo potem po njegovih besedah podpisana tudi pogodba med Geoplinom in alžirskim pogodbenim partnerjem. "Pogodba je v celoti usklajena in parafirana," je dejal premier. Po dozdajšnjih informacijah pogodba za prihodnja tri leta predvideva nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske letne porabe.
"Ampak najprej želimo imeti državni sporazum oziroma memorandum, ker so količine, ki si jih želimo zagotoviti v Alžiriji, in pa obdobje trajanja daljše od konkretne pogodbe, ki je danes na mizi. Tako da naslednji teden je obisk v Alžiru in takrat bodo stvari tudi formalno končane," je še dejal premier.
Alžirski plin bo potoval po plinovodu prek Tunizije in Italije
Golob je že konec oktobra ob obisku predsednika alžirske narodne skupščine Ibrahima Boughalija v Sloveniji razkril, da potekajo pogovori o podaljšanju pogodbene dobave in tudi količin, ki bi zadostovale za približno polovico slovenske oskrbe. Po načrtih bo alžirski plin v Slovenijo potoval po plinovodu prek Tunizije in Italije, v Slovenijo pa pritekel v Vrtojbi.
V Geoplinu so takrat zapisali, da usklajevanja potekajo za "novo, za Slovenijo strateško pomembno dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije". Dobave iz Alžirije naj bi ob odmiku EU od Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino pomembno prispevale k nadaljnji diverzifikaciji nabavnih poti zemeljskega plina in povečanju zanesljivosti dobave.
Predsednik vlade je medtem ob Boughalijevem obisku napovedal še odprtje veleposlaništva v Alžiru in podpis meddržavnega sporazuma tudi o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije ter prenosa znanj in tehnologij.
Prihodnji teden bo vlada potrdila nove ukrepe za pomoč gospodarstvu
Vlada bo prihodnji teden potrdila nove ukrepe in usmeritve za pomoč gospodarstvu pri spoprijemanju z energetsko krizo. Prinesli bodo ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja, obenem pa subvencije gospodarskim subjektom iz javnih sredstev. Ukrepi bodo začeli veljati 1. januarja, je povedal predsednik vlade Robert Golob.
"Ukrepi so dvoplastni. Na eni strani je treba zagotoviti, da bodo cenovne ravni, po katerih se bo kupovalo plin in elektriko, za gospodarstvo primerljive s preostalimi evropskimi državami ali pa celo bolj ugodne," je pojasnil premier.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo
Eden od teh ukrepov je tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. "Ta je na eni strani namenjen za primer zaostrovanja energetske krize - če ne bo zaostrovanja oziroma če ostane vse enako, kot je danes, pa mogoče sploh ne bo potreben. Na drugi strani pa bi se lahko uporabil takrat, ko bi prišlo do razpada nabavnih verig, da bi na primer zmanjkalo čipov in bi potem tudi v takem primeru za neko obdobje subvencionirali čakanje na domu z namenom, da se kolektivi ohranijo nedotaknjeni in ne pride do razpada kolektiva kot takega ter s tem težav pri ponovnem zagonu proizvodnje," je povedal premier.
Obenem je dejal, da je za zdaj predvideno, da bo 80 odstotkov energije po znižani ceni, 20 odstotkov pa po tržni ceni. "S tem na eni strani ne želimo omejevati tistih, ki želijo delati in jim cene niso problematične, ker nekatere industrije dejansko niso občutljive na cenovni nivo, hkrati pa stimulirati industrije z manjšo dodano vrednostjo, da prilagodijo porabo sedanjim razmeram. Želimo torej tudi skozi cenovno politiko stimulirati industrijo, da prilagodi svoj obseg proizvodnje," je pojasnil.
32