SiolNET. Novice Slovenija
8,96

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Frantar: Slovensko sodstvo je premalo transparentno

8,96

termometer

Anton Gašper Frantar
Anton Gašper Frantar je nekdanji dolgoletni vrhovni sodnik (1990–2018). Od leta 1996 do leta 2019 je bil predsednik DVK. Foto: STA

Trije vrhovni sodniki so spisali sodbo, kakršne kot vrhovni sodniki ne bi smeli, je v pogovoru za revijo Pravna praksa glede razvpite sodbe vrhovnega sodišča, ki naj bi omejila javnost sodb, dejal upokojeni vrhovni sodnik in nekdanji dolgoletni predsednik državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar. Kot je poudaril, ne more spregledati tega, da je omenjena sodba vrhovnega sodišča takšna, da jo je moralo vrhovno sodišče na spletni strani dodatno obrazložiti. Ne glede na omenjeno sodbo Frantar meni, da je sodstvo premalo transparentno. Na spletu bi morale biti po njegovih besedah čim hitreje objavljene vse za javnost zanimive pravnomočne sodne odločbe.

Upokojeni vrhovni sodnik in nekdanji dolgoletni predsednik DVK Anton Gašper Frantar je v intervjuju za revijo Pravna praksa med drugim komentiral precej odmevno sodbo vrhovnega sodišča, ki naj bi omejila javnost sodb. Frantar je pojasnil, da se glede omenjene sodbe strinja z mnenjem profesorja na mariborski pravni fakulteti Jurija Toplaka, ki je dejal, da gre za eno od najbolj škodljivih sodb zadnjega desetletja.

Protestniki v Ljubljani Novice Ne verjame v virus, verjame pa v teorije zarote #video

"Trije vrhovni sodniki so spisali sodbo, kakršne ne bi smeli"

"Kljub pojasnilu sodbe, ki ga je sredi meseca novembra lani na svoji spletni strani objavilo vrhovno sodišče (da odločba ne omejuje dostopa do sodb sodišč, op. a.), se s Toplakom še vedno strinjam. Moti me, da je sodba vrhovnega sodišča taka, da jo je moralo vrhovno sodišče na spletni strani dodatno obrazložiti, pri tem pa ni niti navedlo, kdo naj bi bil avtor te dodatne obrazložitve. Na koncu je celo navedeno, da se na vse tiste, ki si odločbo razlagajo zmotno, žal ne more vplivati. Povedano po mojem mnenju ne more pomeniti prav nič drugega, kot da so trije vrhovni sodniki spisali sodbo, kakršne kot vrhovni sodniki ne bi smeli," je dejal Frantar.

Anton Gašper Frantar je bil predsednik DVK od leta 1996 do leta 2019. Na fotografiji iz leta 2019 v družbi predsednika republike Boruta Pahorja. Anton Gašper Frantar je bil predsednik DVK od leta 1996 do leta 2019. Na fotografiji iz leta 2019 v družbi predsednika republike Boruta Pahorja. Foto: STA

Po njegovih besedah je zanimivo tudi vprašanje, kako je mogoče, da vrhovni sodniki sestavijo takšno odločbo, da je tisti, ki jim je namenjena, ne razumejo oziroma si jo napačno razlagajo. Kot je dejal, naj bi omenjena odločba do prejema dodatne obrazložitve povzročila zmedo tudi na ustavnem sodišču: "Na civilnem oddelku (vrhovnega sodišča, op. a.) smo od sodnikov pričakovali – in jih v civilnopravni šoli tudi poučevali –, da mora biti vsaka sodba jasna, strankam, ki jim je namenjena, pa tudi razumljiva."

Milan Kučan Novice Osem desetletij Milana Kučana

"Slovensko sodstvo ni dovolj transparentno"

Frantar je v intervjuju med drugim dejal, da ne glede na prej omenjeno sodbo sodstvo ni dovolj transparentno: "Transparentnost bi morala biti na vseh ravneh. A je nasprotno le na spletnih straneh vrhovnega sodišča občasno objavljena kakšna pomembnejša sodba, nekaj o tem, kar se dogaja pri delu predsednika, s kar precejšnjim zamikom pa so objavljene odločbe sodnikov vrhovnega sodišča in nekatere odločbe višjih sodnikov, odločitve sodnikov nižjih sodišč pa ostajajo za debelim sodnim obzidjem. Vse drugo, kar je v sodnih spisih, je težko dosegljivo, čeprav bi bilo prav, da bi bila javnost do marsikaterega podatka iz sodnega spisa upravičena."

Sodišča po njegovih besedah praviloma ne dajejo podatkov, pridobitev dokumentov, ki niso tajni, pa tako terja veliko časa in zahteva precej denarja. Na vprašanje, ali bi morale biti anonimizirane pravnomočne sodbe po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dostopne javnosti, je Frantar odgovoril, da bi morale biti na spletu čim hitreje objavljene vse, vsaj za javnost zanimive pravnomočne sodne odločbe: "Za dostop javnosti do drugih sodnih dokumentov pa je treba zakonodajo čim prej dopolniti."

Epidemija koronavirus Novice Vlada epidemijo podaljšala za 60 dni

"Še danes mi ni jasno, zakaj javnost ne sme vedeti, kdo je kdaj želel postati poslanec"

V pogovoru za Pravno prakso je Frantar med drugim dejal, da je bilo delo DVK v obdobju njegovega predsednikovanja med letoma 1996 in 2019 javno. Kot je poudaril, se je po njegovi razrešitvi s položaja predsednika DVK junija predlani pojavila ideja, da bi se delo volilnih organov, torej tudi DVK, za javnost zaprlo: "To me je presenetilo in sem v enem od medijev izrazil upanje, da izgona medijev iz DVK ne bo." To se na koncu ni zgodilo, saj je večina članov menila, da to ne bi bilo pošteno: "Na srečo ni preživela tudi prav tako nenavadna ideja, da naj 'strokovne odločitve' na posebnem in zaprtem kolegiju pripravi posebna skupina, za katero pa ni bilo določeno, kdo naj bi jo sestavljal."

Kot predsednik DVK je Frantar med drugim prišel v sodni spor z nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ko je ta pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 zahtevala, da se umaknejo vsi nekdanji podatki o vseh kandidatih na volitvah v državni zbor. Upravno sodišče je leta 2013 razveljavilo odločbo Pirc Musarjeve, a z razlago odločitve nato omejilo dostop javnosti do podatkov o kandidatih v preteklosti.

Kot predsednik DVK je Frantar prišel v sodni spor z nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ko je ta zahtevala, da se pred predčasnimi volitvami leta 2011 umaknejo vsi nekdanji podatki o vseh kandidatih na volitvah v državni zbor. Kot predsednik DVK je Frantar prišel v sodni spor z nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ko je ta zahtevala, da se pred predčasnimi volitvami leta 2011 umaknejo vsi nekdanji podatki o vseh kandidatih na volitvah v državni zbor. Foto: Bor Slana

Frantar meni, da mu je uspelo v tej sodni bitki vsaj delno ubraniti javno dostopnost informacij o kandidatih: "A še danes mi ni povsem jasno, zakaj javnost ne sme vedeti, kdo je kdaj želel postati poslanec ali pomembna oseba na kakšnem od pomembnih položajev v Sloveniji. Kandidiranje na pomembne funkcije jim je najbrž v čast, domnevno varstvo njihove zasebnosti pa jim to čast ne le prikrije in zmanjša, ampak kar odvzame."

Donald Trump Novice Kongres potrdil ustavno obtožbo Trumpa zaradi vzpodbujanja upora #video

"Ne morem podpreti sodnika, ki ne sodi, izvoljen pa je bil zaradi sojenja"

Ko gre za problematiko (ne)zaupanja javnosti v slovensko sodstvo in pravosodje, Frantar meni, da javnost o delu sodstva ni dobro obveščena. "Za celo vrsto del, ki se opravljajo v sodstvu, tudi sam nisem bil obveščen," pojasnjuje nekdanji vrhovni sodnik. Sodnik mora biti po njegovih besedah dostojen, dostojanstvo soljudi pa mora spoštovati.

"Sodnik je seveda le tisti, ki sodi, je pa kar nekaj sodnikov, ki so za sodnika kandidirali, bili izvoljeni, potem pa, vsaj za nekaj časa, začeli kot dodeljeni sodniki opravljati dela, ki nimajo nič skupnega s sojenjem, sodniška funkcija pa jim je mirovala. Dodeljevanja sodnikov na druga opravila ne odobravam. Ne morem podpreti sodnika, ki ne sodi, izvoljen pa je bil zaradi sojenja. S pobegom nekam drugam je sodišče, za katero je bil izvoljen, za sodnika prikrajšal, nekomu, ki bi po izvolitvi sodil, pa mesto sodnika odvzel," je dodal Frantar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 45
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin