Petek, 23. 12. 2022, 12.12
1 leto, 11 mesecev
Fajonova ob letni inventuri zunanjo politiko ocenila kot hiperaktivno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
35
Na zunanjepolitičnem področju v zadnjem letu dni "smo bili hiperaktivni, pogumni, samozavestni in tudi ženski", je danes v inventuri dogodkov opisala zunanja ministrica Tanja Fajon. Hkrati je kritizirala predhodnika, ki je Mladiko vodil prvega pol leta, "ko smo bili dve leti priča ukradeni zunanji politiki, ki je služila le partikularnim interesom vladajoče stranke". "Slovenska zunanja politika je zdaj v službi državljanov in slovenskega gospodarstva," je poudarila.
Glavna tema je bila vojna v Ukrajini
Slovensko zunanjo politiko je v iztekajočem se letu močno zaznamovala predvsem ruska agresija na Ukrajino, ki se je začela konec februarja. Ob tem je ministrica poudarila, da bo Slovenija še naprej trdno podpirala Ukrajino.
"Slovenija bo Ukrajini pomagala v njenem boju za ozemeljsko suverenost in celovitost. Vsako prilaščanje ozemlja s silo je nedopustno. Slovenija si bo vedno prizadevala za mir," je dejala.
Zgrozila se je nad razsežnostjo uničenja, ki ga v Ukrajini povzroča Rusija, zlasti nad številom otrok, ki so žrtve vojne. "Slovenija tu pomaga po svojih najboljših močeh, tako na humanitarnem kot vojaškem področju," je poudarila.
Napovedala je, da bo prihodnji petek v Murski Soboti Ukrajini predala dve reševalni vozili, pa tudi sicer bo Slovenija še naprej podpirala obnovo uničene infrastrukture v Ukrajini, "kolikor bo lahko".
Čeprav se morda zdi, da je pomoč, ki jo Slovenija zagotavlja Ukrajini, relativno majhna, pa je glede na bruto domači proizvod v zgornji polovici držav. Sredstva Ukrajini tudi močno presegajo sredstva, ki jih je Slovenija namenila za humanitarno pomoč po vsem svetu v prejšnjem letu, je izpostavila Fajonova.
Vojna v Ukrajini je bila glavna tema, ki je zaposlovala ne le slovensko zunanjo politiko, ampak tudi evropsko.
"Ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu se pomembno krepi"
Ugled Slovenije v svetu, predvsem pa v neposredni soseščini, se sicer krepi, je ocenila ministrica. Po podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini za članstvo v EU je Slovenija "pomembno okrepila svojo verodostojnost in ugled na Zahodnem Balkanu" kot država, ki pozna regijo.
Ko je Slovenija spomladi zagnala pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH tudi iz varnostnih in geostrateških interesov, se je zaradi vojne v Ukrajini spopadla z negodovanjem nekaterih drugih članic. A do konca leta je Slovenija bila s to pobudo uspešna in BiH je dobila status kandidatke.
"To je pomembno politično sporočilo državi. Pomembno v času, ko divja vojna na evropskih tleh. Pomembno za državo, ki je notranje močno načeta, kjer institucije ne delujejo, kot bi morale in kjer država potrebuje svež, nov zagon in podporo tudi naše države," je dejala Fajonova in izrazila pričakovanje, da bodo reformne procese v procesu približevanja EU nadaljevale vse države Zahodnega Balkana.
Slovenija je z uspešno pobudo za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU okrepila svojo verodostojnost in ugled na območju Zahodnega Balkana, je prepričana zunanja ministrica Tanja Fajon.
Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker se je letos končno začel tudi pristopni pogajalski proces z Albanijo in Severno Makedonijo, ki je bil dolgo blokiran. Več zaskrbljenosti pa je izrazila zaradi krepitve napetosti med Srbijo in Kosovom, pa tudi zaradi zapletanja notranjepolitične situacije v Črni gori.
Izpostavila je, da je pred dnevi v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom obiskala Podgorico in skušala pomagati pri reševanju globoke institucionalne in politične krize. Tudi to kaže na verodostojnost in pomen, ki ga ima Slovenija v regiji, je dejala Fajonova. Čeprav je ocenila, da je bila ta misija uspešna, pa je izrazila resno zaskrbljenost, da se Črna gora ne bi začela odmikati od evroatlantskih povezav.
Ob tem je napovedala še, da bo že v prvi polovici januarja obiskala najprej Kosovo, nato pa še BiH.
"Hrvaško članstvo v schengnu bo koristilo predvsem ljudem"
Še pred tem pa se bo morda ob novem letu udeležila tudi slovesnosti ob vstopu Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem.
Ob tem je izpostavila, da je to zelo dobra novica predvsem za ljudi, ki jim ne bo več treba čakati na meji in bodo lahko potovali hitreje. Izrazila je obžalovanje, da v schengen nista vstopili tudi Romunija in Bolgarija, a hkrati ponovila, da ima območje veliko notranjih težav, ki jih bo treba čim prej rešiti, predvsem z nadzorom na notranjih mejah, ki jih je zaradi migrantske krize uvedlo več držav, med njimi tudi Avstrija na meji s Slovenijo.
Hrvaška bo 1. januarja postala polnopravna članica schengenskega območja, ki omogoča prehod notranjih meja brez sistematičnega nadzora na mejnih prehodih.
Slovenija se je vrnila v skupino zagovornic vladavine prava
Kot ena največjih sprememb zunanje politike po spremembi vlade se po besedah Fajonove kaže v tem, da je Slovenija "spet prepoznavna kot zagovornica evropskih vrednot in vladavine prava".
Ob tem pa je še požugala Madžarski, "ki se pogosto požvižga na vrednote EU", in podprla odločitev Evropske komisije, da se ji zamrzne izplačilo kohezijskih sredstev.
Glavna zunanjepolitična naloga leta 2023 bo kandidatura za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov
Ena glavnih nalog slovenske diplomacije v prihajajočem letu bo predvsem lobiranje za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025, kar bi še dodatno okrepilo ugled Slovenije na globalni ravni.
Volitve bodo predvidoma junija prihodnje leto. Slovenija za položaj tekmuje z Belorusijo in čeprav se zdi, da zadnja zaradi podpore Rusije v vojni z Ukrajino nima realnih možnosti, pa Fajonova ostaja previdna. "Boj" med Slovenijo in Belorusijo bo dejansko boj med Zahodom in Vzhodom oz. med demokratičnim svetom in avtokracijami, je menila ministrica.
V ta namen napoveduje krepitev aktivnosti za prepričevanje predvsem afriških držav v podporo slovenski kandidaturi. Okrepili so ekipo tako na zunanjem ministrstvu kot na sedežu ZN v New Yorku, k pomoči pri promociji te kandidature pa je pozvala tudi vse, ki imajo mednarodne povezave, med njimi tudi zdaj že nekdanjega predsednika Boruta Pahorja in njegovega predhodnika Danila Türka.
Ne bodo pa sklepali kakšnih formalnih pogodb in angažmajev glede tega, je dejala in posredno zavrnila ideje, da bi v funkciji promotorja te slovenske kandidature nastopil prav dozdajšnji slovenski predsednik Pahor.
Prepričana je, da bo kandidatura lahko uspešna le, "če bo slovenska politika stopila skupaj".
Ena glavnih nalog slovenske diplomacije v prihajajočem letu bo predvsem lobiranje za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025, kar bi še dodatno okrepilo ugled Slovenije na globalni ravni, poudarja zunanja ministrica Tanja Fajon.
35