Petek, 23. 12. 2022, 8.41
1 leto, 3 mesece
Ruska invazija na Ukrajino: tako je Slovenija do zdaj pomagala napadeni državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
7
Medtem ko Slovenija podpira Ukrajino na poti v EU in je junija podprla podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU tej državi, pa je vlada premierja Goloba zadržana do ukrajinske zahteve po članstvu v Natu, zaradi česar je bila deležna kritik opozicijskih SDS in NSi.
Slovenija je že ob začetku vojne najostreje obsodila ruski napad na Ukrajino ter državi ponudila humanitarno, materialno in vojaško pomoč, poleg tega zagotavlja zatočišče, oskrbo in pomoč ukrajinskim beguncem. Ob vse bolj zaostrenih humanitarnih razmerah v Ukrajini pred zimo je slovenska vlada obljubila tudi pomoč pri obnovi kritične infrastrukture.
Vlada je do zdaj prispevala 4,3 milijona evrov humanitarne pomoči Ukrajini in njenim sosednjim državam, dodatno so slovenske nevladne organizacije namenile 5,5 milijona evrov pomoči, so za STA v začetku meseca navedli na zunanjem ministrstvu. Kot so dodali, je Ukrajini Slovenija do zdaj namenila vojaško pomoč v okvirni skupni vrednosti 19 milijonov evrov.
Slovenija bo Ukrajini pomagala toliko časa, kolikor bo ta pomoč potrebovala, poudarjajo najvišji predstavniki države. Tudi svet za nacionalno varnost je bil v začetku novembra enoten glede nadaljnje podpore Slovenije ukrajinskemu ljudstvu pri uveljavljanju pravice do samoobrambe.
Podpora Ukrajini tako pod prejšnjo kot trenutno vlado
Podporo in solidarnost Ukrajini, ki se od 24. februarja odločno upira ruski agresiji, sta zagotovili tako prejšnja kot nova vlada, kar so njuni najvišji predstavniki med drugim poudarili ob več obiskih v Kijevu.
Bivši premier Janez Janša se je že 15. marca v Kijevu skupaj s premierjema Poljske in Češke, ki so bili prvi tuji voditelji po začetku ruske invazije v ukrajinski prestolnici, srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Po menjavi vlade se je premier Golob z Zelenskim pogovarjal pred vrhom EU v Bruslju konec junija, ko mu je zagotovil, da se odnos Slovenije do Ukrajine ni spremenil. Ukrajino je julija obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa tudi obrambni minister Marjan Šarec.
Zelenski je v začetku julija prek videopovezave nagovoril slovenski parlament ter se zahvalil Sloveniji za podporo v boju proti ruski agresiji in na poti v EU. Za vojaško in humanitarno pomoč se je zahvalil tudi avgusta, ko je prek videopovezave nagovoril Blejski strateški forum.
Medtem ko Slovenija podpira Ukrajino na poti v EU in je junija podprla podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU tej državi, pa je vlada premierja Goloba zadržana do ukrajinske zahteve po članstvu v Natu, zaradi česar je bila deležna kritik opozicijskih SDS in NSi.
Ob kritikah, da Slovenija ni jasno podprla članstva Ukrajine v Natu, opozicija opozarja, da se Slovenija ni pridružila izjavi Poljske, ki to članstvo podpira. V SDS in NSi vladi tudi očitajo, da ni dovolj odločna v odzivanju na ukrajinsko krizo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je kot razlog za zadržanost večkrat navedla velika varnostna tveganja.
Pomoč Slovenije: od podpore beguncem do orožja
V okviru vojaške pomoči Ukrajini je Slovenija septembra v dogovoru z Nemčijo Ukrajini namenila 28 tankov tipa M-55, v zameno pa je decembra od Nemčije prevzela 40 taktičnih tovornih vozil 8x8 proizvajalca Rheinmetall MAN.
Približno sto pripadnikov Slovenske vojske sodeluje v večnacionalni bojni skupini Nata na Slovaškem, v misijo EUMAM Ukrajina, ki jo je Unija uradno zagnala novembra in v okviru katere nameravajo države EU izuriti do 15 tisoč ukrajinskih vojakov, pa bo napotila do 30 pripadnikov Slovenske vojske.
V okviru humanitarne pomoči je Slovenija prek mednarodnih organizacij namenila 2,3 milijona evrov v obliki humanitarnih prispevkov, prek mehanizma EU na področju civilne zaščite 759 tisoč evrov, v okviru podpore bilateralnih projektov pa 580.811 evrov, so navedli na zunanjem ministrstvu.
Kot so med drugim poudarili, se je Slovenija kot prva članica v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite že februarja odzvala na zaprosilo Ukrajine in ji poslala materialno pomoč (spalne vreče, gumijasti škornji, dizelski generatorji, higienske maske). Aprila je pomagala Slovaški pri odzivu na val beguncev iz Ukrajine ter ji poslala generatorje, spalne vreče, odeje in maske FFP2. Pomoč Ukrajini je med drugim obsegala tudi računalniško opremo, bencinske agregate, antene, kable in opremo za razminiranje.
Slovenija je po začetku ruske invazije na Ukrajino marca aktivirala začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine, ki jo bo v skladu z odločitvijo Evropske komisije samodejno podaljšala do 4. marca 2024. Ponuja zatočišče približno 8.000 ukrajinskim beguncem, so navedli na MZZ. Do konca novembra je bilo vloženih 8.169 vlog za začasno zaščito, od tega se je status začasne zaščite priznal 7.419 razseljenim osebam iz Ukrajine, pa so v začetku decembra navedli na notranjem ministrstvu.
Slovenija je med drugim podprla projekt za dokončanje obnove doma za rehabilitacijo v Ukrajini, ki ga bo izvajala Slovenska karitas, za kar bo namenila 133.939 evrov. Na zaprosilo ukrajinske strani je Slovenija namenila 580.060 evrov za nakup treh reševalnih vozil. Poleg tega je namenila milijon evrov prek Svetovnega programa ZN za hrano in se s tem pridružila humanitarni pobudi ukrajinskega predsednika Zelenskega Žito iz Ukrajine.
7