Sreda, 24. 7. 2024, 22.17
2 uri, 10 minut
Izzivi zdravstva
Eva McLellan: "V treh letih bi slovensko zdravstvo lahko postalo zgled za Evropo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Eva McLellan: Strategija zdravstvene oskrbe se mora posvetiti predvidevanju, preprečevanju, zgodnji diagnostiki in potrebni oskrbi, ki ji mora sledi konkretno spremljanje uspešnosti.
Pri vlaganju v zdravstvo ne gre le za dobro počutje posameznika, ampak za podporo gospodarstvu, poudarja generalna direktorica podjetja Roche Slovenija Eva McLellan, ki vendarle verjame, da bi ob primernem sodelovanju vseh deležnikov slovensko zdravstvo že v treh letih lahko postalo zgled za vso Evropo. Korak v to smer je ustanovitev instituta, za katerega je McLellanova prepričana, da je v edinstvenem položaju za reševanje medsektorskih izzivov slovenskega zdravstva.
Zdaj smo v novem prelomnem obdobju s konvergenco znanosti, tehnologije in umetne inteligence, je prepričana sogovornica, ki verjame, da se bo ravno na področju medicinske znanosti in v zdravstveni industriji čutil največji vpliv generativne umetne inteligence.
Dejavna je tudi na slovenski ravni, saj je soustanoviteljica Blejskega inštituta za vodenje na področju umetne inteligence in tehnologije BILDAI, katerega namen je dolgoročno uravnotežiti zdravstveno varstvo v Sloveniji.
Pogosto predolge čakalne dobe so le ena od težav slovenskega zdravstva.
Pravite, da smo v prelomnem obdobju s konvergenco znanosti, tehnologije in umetne inteligence. Kako ravnati, da to zlasti v primeru slovenskega zdravstva obrnemo v svojo korist?
Največji vpliv generativne umetne inteligence se bo po moji oceni čutil na področju medicinske znanosti in v zdravstveni industriji. Enako pomembno je tehnično graditi umetno inteligenco kot izpopolniti človeško vodstvo in inteligenco, da bo lahko razvoj tehnike spremljala. Potrebujemo voditelje, ki so pripravljeni in sposobni, da nas vodijo skozi ta tehnološki premik, saj se bodo spremembe dotaknile življenj milijonov bolnikov.
Kaj lahko dosežemo?
Zamišljam si državo, ki je ta premik izpeljala in ima sodoben sistem zdravstvenega varstva, ki je zasnovan tako, da izpolnjuje potrebe vseh prebivalcev. To je moj osebni izziv. Želim sistem, ki zagotavlja najboljšo oskrbo meni in moji družini ter v katerem združujemo tehnologijo in sočutno nego. Takšno zdravo prihodnost želim videti v treh in ne v desetih letih.
Kje so največje ovire na tej poti?
Slovenija je, tako kot številne države v Evropi, na razpotju. Izzivi staranja prebivalstva in nezadovoljenih potreb prebivalcev so otipljivi. Kažejo se v visokih bolniških odsotnostih, kar zmanjšuje produktivnost. Glede na vse starejšo populacijo se razmere ne bodo uredile same. Že lani je bilo na svetu 771 milijonov ljudi, starih 65 let in več, kar predstavlja skoraj desetino svetovnega prebivalstva. Ta segment raste z osupljivo hitrostjo in Slovenija je, tako kot mnoge evropske države, na enaki poti. Uradne napovedi kažejo, da bo do leta 2034 četrtina prebivalcev Slovenije starih 65 let ali več.
Staranje prebivalstva povečuje potrebe po zdravstvenih storitvah, kar je dodaten izziv za uravnovešanje in vzdržnost zdravstva.
Kdo je kriv, da so čakalne dobe za nekatere zdravstvene storitve v Sloveniji dolge in predolge?
Verjetno je kazanje s prstom in iskanje krivcev najudobnejša možnost, prav gotovo pa ni konstruktivna ali najučinkovitejša. Namesto na krivce in na preteklost se raje osredotočam na rešitve, ki so se drugje izkazale za uspešne.
Kakšne so širše posledice omejene dostopnosti do zdravstvenih storitev?
Slovenija je, tako kot številne države v Evropi, na razpotju: izzivi staranja prebivalstva in nezadovoljenih potreb prebivalcev so otipljivi. Kažejo se v visokih bolniških odsotnostih, kar zmanjšuje produktivnost. Glede na vse starejšo populacijo se razmere ne bodo uredile same.
"Verjetno je kazanje s prstom in iskanje krivcev najudobnejša možnost, prav gotovo pa ni konstruktivna ali najučinkovitejša."
Kje je rešitev?
Razvoj sodobne in medsebojno povezane podatkovne zdravstvene infrastrukture je prav gotovo področje, ki ga moramo postaviti na prvo mesto za učinkovito soočanje z izzivi prihodnosti. S primerno zasnovo in napredno uporabo pridobimo možnost, da Slovenija postane vodilna v Evropski uniji. Če bomo razmeram prilagodili tudi zakonodajo, bomo na spremembe pripravljeni.
Ali se že kaj premika v tej smeri?
Spremembe zdravstvenega sistema se bodo zgodile, se že dogajajo. Zato je bolje, da se nanje pripravimo, sicer bo vse skupaj izredno kaotično. Čas in priložnost je, da vodimo z zgledom.
To pa je zagotovo povezano z dodatnimi stroški …
Na finančna sredstva, namenjena zdravstvenemu varstvu, je treba gledati kot na naložbo in ne kot strošek. Z dajanjem prednosti zdravju danes zmanjšujemo dolgoročne stroške zdravstvenih težav v prihodnosti. Slovenija bi morala izbrati takšno vizijo in na njeni podlagi razviti trdni zdravstveni sistem, ki bo osnova družbene blaginje prihodnosti. Pri vlaganju v zdravstvo ne gre le za dobro počutje posameznika, ampak za podporo gospodarstvu. Vse naložbe v zdravstveno varstvo so dolgoročne naložbe, ki se bodo večkrat povrnile.
Kaj pravijo izračuni primerov dobrih praks?
V Univerzitetnem kliničnem centru Groningen na Nizozemskem so začeli sladkorne bolnike spremljati na daljavo. Število sprejetih v bolnišnico se je zmanjšalo za 30 odstotkov, število obiskov na urgenci pa za 20 odstotkov. To pomeni, da se je veliko resničnih ljudi izognilo težavam in hospitalizaciji, ker so bile spremembe odkrite dovolj zgodaj.
Kje vidite največ posrednih koristi vlaganj v zdravstvo?
Govorimo, da je zdravje naše bogastvo. Bogastvo je zdravje naših prebivalcev, zato moramo vlagati v ljudi, da bomo čim dlje ostali produktivni. Konkretno: nekatera inovativna zdravila z dokazanimi kliničnimi koristmi omogočijo, da ljudje ne potrebujejo hospitalizacije. S tem zmanjšamo breme oskrbe, zmanjšamo odsotnosti z dela in ohranimo ljudi učinkovite na delovnih mestih, kar neposredno vpliva na bruto družbeni proizvod. Hkrati s tem bolnišnice ostanejo bolj dostopne tistim, ki potrebujejo nujno bolnišnično oskrbo.
Mnogi zdravstveni strokovnjaki menijo, da zgolj povečanje sredstev za javne zdravstvene storitve ne bo nujno vodilo k izboljšavam, ki jih bodo opazili bolniki. Kaj je potrebno za resnično izboljšanje?
Ne gre izključno za to, da se v sistem vloži več denarja. Gre za uporabo inovacij, ki bodo zagotovile učinkovitejšo uporabo tega denarja. Vlagati moramo v rešitve, ki prinašajo spremembe na področjih, ki bremenijo največ ljudi, v nekaj na prvi pogled samoumevnega, kot je npr. ohranjanje vida v času starajočega prebivalstva. Do bolnikov na področjih z visokim bremenom, kot so bolezni srca in ožilja ter onkologija, moramo dostopati prej. Najdražje je tisto zdravilo, ki ne učinkuje, ker ga je bolnik prejel prepozno, da bi lahko prispevalo k učinkovitemu zdravljenju.
"Na finančna sredstva, namenjena zdravstvenemu varstvu, je treba gledati kot na naložbo in ne kot na strošek. Z dajanjem prednosti zdravju danes zmanjšujemo dolgoročne stroške zdravstvenih težav v prihodnosti."
Kako temu ustrezno oblikovati primerno strategijo zdravstvene oskrbe?
Posvetiti se mora predvidevanju, preprečevanju, zgodnji diagnostiki in potrebni oskrbi, ki ji mora slediti spremljanje uspešnosti. Tako bodo ljudje ostali zdravi dlje, saj bomo z zgodnjim diagnosticiranjem najprej preprečili razvoj bolezni in nato zagotovili celovito nadaljnjo oskrbo. Najdražji bolnik je tisti, ki je diagnozo dobil prepozno. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena. In ravno pri tem bodo imele nove tehnologije in umetna inteligenca pomembno vlogo.
Ali bosta digitalizacija in umetna inteligenca res prinesli potrebna orodja za izboljšave?
Trenutno se odvija revolucija v načinu diagnosticiranja in zdravljenja bolnikov, ki temelji na primerno zbranih, organiziranih in analiziranih podatkih ter umetni inteligenci. Ker sem več kot dvajset let delala na področju biotehnologije, lahko potrdim, da inovacije, ki smo jim priča danes, predstavljajo pravi generacijski premik. Spremembe so neizogibne in zahtevajo preoblikovanje zaradi novih tehnologij. Morda si je to težko predstavljati v zdravstvu, vendar pomislite na druge panoge.
Katere?
Poglejte, kako je digitalizacija spremenila bančništvo. Prej smo lovili delovni čas banke, zdaj lahko kjerkoli in kadarkoli z mobilnim telefonom opravimo praktično vse bančne storitve, zaradi katerih smo nekoč stali pred bančnimi okenci. Digitalizacija je prišla, tu bo ostala in naša edina možnost je, da se prilagodimo in jo čim bolje izkoristimo.
Ali ste seznanjeni s slovensko strategijo e-zdravja iz leta 2022? Navaja, da bo Slovenija do leta 2027 imela enega najučinkovitejših in najbolj trajnostnih zdravstvenih sistemov – se to lahko zgodi?
Čeprav gre za ambiciozne napovedi, takšno razmišljanje podpiram. Seveda se mora strategija v celoti šele razviti, saj imamo izzive z zagotavljanjem zmogljivosti in jasno komunikacijo. Z izjemo teh izzivov dobro napredujemo. Slovenija ima vse možnosti, da na področju na podatkih temelječe zdravstvene oskrbe postane vodilna država namesto povprečne. Vendar moramo najprej takšno možnost izbrati, zainteresirani morajo aktivno podpreti proces in nato imamo tri leta, da takšen cilj dosežemo.
Katera država bi nam lahko bila pri tem za zgled?
Digitalne rešitve omogočajo veliko podporo pri preprečevanju bolezni, njihovemu zgodnjemu odkrivanju in obvladovanju. Velik izziv pa jih bo ustrezno predstaviti in pridobiti zaupanje družbe. Finska je ena vodilnih držav na področju zdravstvenih podatkov in tam lahko vidimo, kako sekundarna uporaba zdravstvenih podatkov koristi družbi kot celoti.
Ali lahko pričakujemo usklajene premike na evropski ravni?
Predlog za evropski zdravstveni podatkovni prostor (EHDS) se je že skoraj prebil skozi evropske procese odločanja in do zadnje faze pred sprejetjem. Z njim želi Unija vzpostaviti tudi enoten prostor za podatke, ki bi jih lahko delili med državami in sektorji. Uporaba podatkov, ki so zbrani v več državah, postaja vse pomembnejša, saj se pandemije zaradi potovanj širijo hitreje, tropske bolezni pa zaradi globalnega segrevanja prihajajo proti severu.
Eva McLellan: "Digitalne rešitve omogočajo veliko podporo pri preprečevanju bolezni, njihovemu zgodnjemu odkrivanju in obvladovanju."
Ali so države članice pripravljene na to?
Države članice imajo različne poglede na to, ali je mogoče anonimizirano zbrane zdravstvene podatke deliti. In dokler bodo podatki spravljeni le v mapi družinskega zdravnika, jih bo težko mednarodno povezovati.
Kaj lahko Blejski inštitut za vodenje na področju umetne inteligence in tehnologije (BILDAI) ponudi slovenskemu zdravstvenemu sistemu, česar nima ali česar ne bi mogel dobiti drugje?
Zdaj smo v novem prelomnem trenutku s konvergenco znanosti, tehnologije in umetne inteligence. Največji vpliv generativne umetne inteligence se bo po moji oceni čutil na področju medicinske znanosti in v zdravstveni industriji. Enako pomembno je tehnično graditi umetno inteligenco kot izpopolniti človeško vodstvo in inteligenco, da bo lahko razvoj tehnike spremljala. Potrebujemo voditelje, ki so pripravljeni in sposobni, da nas vodijo skozi ta tehnološki premik, saj se bodo spremembe dotaknile življenj milijonov bolnikov. Naša naloga je, da z uporabo digitalne tehnologije premaknemo naš sistem v naslednje obdobje, kar se začne z usposabljanjem voditeljev, da bodo nanj pripravljeni.
Kako in kdaj bodo pacienti videli koristi te pobude? Kaj pa zdravniki, medicinske sestre, podporno osebje?
Verjamem, da bi lahko Slovenijo do leta 2027 preoblikovali v podatkovno voden zdravstveni sistem, ki bo lahko zgled Evropi. V zdravstvu si na primer prizadevamo za izboljšanje učinkovitosti sistema in zmanjšanje nepotrebnih dejavnosti. To zdravstvenim delavcem omogoča, da se bolj osredotočajo na paciente in njihova stanja, pacientom pa zagotavlja uspešnejše in prijaznejše zdravljenje, saj bomo tudi njih razbremenili administrativnih nalog. V enem letu želimo prepoznati konkretne primere in težave, ki se jih lahko lotimo. Z napredkom bo rastla naša samozavest.
"V zdravstvu si na primer prizadevamo za izboljšanje učinkovitosti sistema in zmanjšanje nepotrebnih dejavnosti. To zdravstvenim delavcem omogoča, da se bolj osredotočajo na paciente in njihova stanja, pacientom pa zagotavlja uspešnejše in prijaznejše zdravljenje."
Splošno mnenje je, da je zdravstveno varstvo velik porabnik javnih financ …
Odlašanje s potrebno zdravstveno oskrbo je najdražja možnost. Vodovodarja pokličemo takoj, ko cev poči, in ne čakamo, da nam kuhinjo poplavi in uniči. Ta analogija velja za zdravstveno varstvo – zgodnji posegi, na primer v očesni oskrbi, so ključnega pomena in lahko preprečijo resne posledice.
Prepričani ste, da je zdravstveno varstvo lahko katalizator za gospodarstvo. Kako bi prepričali tiste, ki se ne strinjajo?
Zdravo prebivalstvo prispeva k produktivnemu gospodarstvu. To je dejstvo. Ko človek ne prejme pomoči pravočasno, ne trpi le fizično, ampak tudi osebno, saj ne more delati in prispevati k družbi. Učinkovita uporaba in analitika podatkov lahko to prepreči, saj preprečuje kronične bolezni, omogoča zgodnje odkrivanje ter spremljanje kroničnih bolezni na daljavo. Pri zdravju moramo sodelovati, če želimo biti dolgoročno uspešni. Najpomembnejše pa je, da ostanejo pacienti v središču vsega, kar počnemo.
