Ponedeljek, 10. 7. 2023, 13.15
10 mesecev
Stoltenberg: Erdogan zagotovil ratifikacijo švedskega vstopa v Nato
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,71
Recep Tayyip Erdogan, Jens Stoltenberg in Ulf Kristersson na vrhu Nata v Litvi.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na današnjem srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom in generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom zagotovil, da bo protokol o švedskem pristopu k Natu posredoval turškemu parlamentu in zagotovil ratifikacijo, je po srečanju v Vilni povedal Stoltenberg.
"Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo turškemu parlamentu kar najhitreje posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo," je po srečanju z Erdoganom in Kristerssonom povedal Stoltenberg. Kdaj bo Turčija v resnici ratificirala švedski pristopni protokol, generalni sekretar Nata ni želel napovedovati.
Ankara in Stockholm bosta nadaljevala sodelovanje
Kot je pojasnil, sta se Ankara in Stockholm danes strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Obe strani sta poudarili tudi pomen dolgoročnega sodelovanja na področju boja proti terorizmu. Stoltenberg pa je napovedal, da bo v okviru Nata prvič vzpostavil položaj posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu.
Ponovil je, da je turška zelena luč za vstop Švedske v Nato odvisna tudi od izpolnitve tristranskega sporazuma, ki so ga Turčija, Švedska in Finska podpisale lani na vrhu Nata v Madridu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški kancler Olaf Scholz je nato dejal, da vprašanje švedskega članstva v Natu ni povezano z vprašanjem pristopnih pogajanj Turčije z EU, in s tem zavrnil pogojevanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v tej smeri.
Jabolko spora Kurdska delavska stranka
Erdogan, ki se je pred torkovim vrhom Nata danes v Vilni sestal s švedskim premierjem Kristerssonom in generalnim sekretarjem Nata Stoltenbergom, sicer Švedsko še naprej kritizira zaradi njene domnevne popustljivosti do pripadnikov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke. V Vilni se bo med dvodnevnim vrhom sestal tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Turčija je ob Madžarski še zadnja članica Nata, ki nasprotuje vstopu Švedske v zavezništvo, čeprav je sprejela že več ukrepov, med drugim reformo ustave in nov protiteroristični zakon.
Kandidatka za članstvo že od leta 1999
Turčija je kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 1999. Pristopna pogajanja, ki jih je začela leta 2005, so že leta v popolnem zastoju, vendar jih EU noče ustaviti zaradi strateškega pomena partnerstva s to državo, zlasti pri omejevanju migracij.
Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, pozneje pa so pogajanja zastala tudi zaradi nazadovanja Ankare na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer pa med članicami Unije ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.
