Sreda, 12. 2. 2020, 11.39
4 leta, 2 meseca
Vrhunec gripe je tu: v bolnišnicah je 450 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,13
6
Pojavnost gripe v letošnji sezoni je zelo visoka. Kot je pojasnila predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc, je bilo letos zaradi akutnih okužb dihal hospitaliziranih več kot 700 pacientov, od tega je imelo 450 ljudi gripo. Devet odraslih bolnikov je za posledicami gripe umrlo. Nihče izmed zbolelih ni bil cepljen. Stroka obenem opozarja, da so oddelki za intenzivno terapijo polni.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so najbolj prizadete skupine do 14. leta starosti, opažajo pa tudi porast gripi podobnih bolezni pri mladostnikih, starih od 15 do 18 let. "Ne pomnimo, kdaj smo imeli toliko obolelih otrok kot v letošnjem letu," opozarja stroka.
Več hospitalizacij pri dvoletnih otrocih
Med otroki, ki so jih sprejeli na pediatrični kliniki, ni bil nihče cepljen proti gripi, je pojasnila Tatjana Mrvič, vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Število obolelih krepko presega lansko statistiko.
Med zapleti pri otrocih so bile večinoma pljučnice in vročinski krči, nekaj je bilo tudi nevroloških zapletov, je povedal strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. Več hospitaliziranih je bilo mlajših od dveh let. So pa imeli tudi otroke z zelo težkim potekom bolezni, ki se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo. Pri enem otroku so v torek morali opraviti kirurški poseg, enega vrtčevskega otroka pa so morali zaradi oslabitve srčne mišice priključiti na zunajtelesni krvni obtok, piše STA.
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je ob tem pojasnila, da ima približno tretjina obolelih za gripo podtip virusa A (H1N1), ki pri mlajših otrocih povzroča težji potek bolezni. Tako so že zdaj krepko presegli število obolelih v primerjavi z lanskim letom.
Pred gripo niso varni niti starejši
Zakaj je gripa tako močno udarila prav pri mlajših, pa Pokorn vidi predvsem v nizki precepljenosti populacije, zaradi česar je velik del ljudi dovzeten za gripo. Po njegovih besedah se je lahko tudi spremenil virus do te mere, da velik del otrok še ni nanj imun, saj se z njim še niso srečali. K možnosti za širjenje prispeva tudi bližina - več otrok je v vrtcih in šolah, večja je možnost prenosa. A pred gripo niso varni niti starejši.
Kot razlaga Mrvičeva, v teh dneh opažajo porast števila bolnikov, starejših od 65 let. "Upam, da smo na vrhuncu sezone. Koliko bo dejanskih zapletov ob sami gripi, je v tem trenutku težko napovedati," je povedala in dodala, da so na oddelkih za intenzivno terapijo obravnavali 45 bolnikov z gripo in 36 bolnikov z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Slovenija edina z visoko obolevnostjo
Kot še razlaga, so zapleti pri starejših obolelih za gripo drugačni od zapletov pri mlajših. "Več zapletov je pri starejših, ki imajo kronične bolezni, hospitalizacija je daljša. Otroci se večinoma hitro pozdravijo," je še dejala Mrvičeva. Po navedbah strokovnjakov od vseh obolelih, ki so jih zdravili v preteklih tednih, nihče izmed njih ni bil cepljen. "Če se cepimo, je verjetnost, da zbolimo za težko obliko gripe, manjša," je še povedala Mrvičeva.
Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2018/2019 v primerjavi s predhodno sezono povišal. Proti gripi se je cepilo 4,5 odstotka slovenskega prebivalstva, v predhodni sezoni pa 4,1 odstotka prebivalstva, navajajo na NIJZ.
Resda je Slovenija zdaj med sosednjimi državami edina s tako visoko obolevnostjo, a po besedah predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Lejko Zupančeve, "eden mora biti prvi". Predvideva, da bodo zelo verjetno sledile preostale države. Morda se bodo takšni razsežnosti izognili v Veliki Britaniji, kjer imajo višji delež precepljenih otrok, zdravstvenih delavcev in starejših proti gripi, navaja STA.
Lejko Zupančeva je ob tem še povedala, da imajo v tem trenutku zapolnjene vse oddelke intenzivne terapije. Na oddelku za epidemije na Vrazovem trgu so dodatno vzpostavili še deset postelj, vse so zasedene. "Obrat je zelo hiter. Včasih gre kdo kakšen dan prehitro domov," je dodala.
Letošnja sezona gripe je na vrhuncu.
Povpraševanje po maskah desetkrat večje kot lani
Čeprav se akutne okužbe dihal pojavljajo čez vse leto, pa običajno število obolelih vrhunec doseže januarja ali februarja. "Vzrokov je lahko več - po eni strani se spreminjajo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji ponovno intenzivno družijo," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Zaradi strahu oziroma preventive pred gripo in drugimi prehladi se je v lekarnah močno povečalo tudi povpraševanje po zaščitnih maskah. Kot so nam pred časom povedali v Lekarni Ljubljana, je povpraševanje po zaščitnih maskah v zadnjih dneh desetkrat večje kot v enakem obdobju lani. "V določenih enotah je zaloga pošla, vendar je mogoče za zdaj še naročiti nove maske," so odgovorili na vprašanje, ali je v določenih enotah res že zmanjkalo zaščitnih mask.
V UKC Ljubljana medtem opozarjajo, da je uporaba zaščitnih mask smiselna v čakalnicah, zdravstvenih domovih in v primeru, ko pride posameznik na pregled ali na urgenco. Ob tem Mavričeva dodaja, da zaščitna maska ščiti do dve uri, če jo ima posameznik nenehno na sebi, takoj, ko jo sname, pa je za v smeti.
Osebna higiena ključna za preprečevanje bolezni
Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje. Brez cepljenja se gripi lahko izognemo z vzdrževanjem dobre telesne kondicije, uživanjem zdrave hrane z veliko sadja in zelenjave, izogibanjem zaprtim prostorom, pogostim umivanjem rok ter dobrimi higienskimi navadami (ne delite osebnih predmetov, kot so zobne ščetke, ne pijte iz istega kozarca, ne uporabljajte istega jedilnega pribora).
- močno povišana telesna temperatura (pogosto doseže celo 39 stopinj Celzija ali več),
- bolečine v mišicah in kosteh,
- mrazenje in huda izčrpanost,
- glavobol,
- bolečine v grlu,
- zamašen nos,
- suh, dražeč kašelj.
Preberite tudi:
6