Ebola: Čudežno zdravilo rezervirano za prebivalce razvitega sveta?

Število okuženih z virusom ebola naglo narašča, prav tako število smrtnih žrtev, ki je že preseglo 900. Stopnja smrtnosti je med 60 in 90 odstotki, uradnega zdravila oziroma cepiva pa tudi štiri desetletja po prvem izbruhu še ni.

Strokovnjaki do zdravila zadržani Kot edino učinkovito zdravilo se je za zdaj izkazal serum ZMapp, ki so ga do pred kratkim testirali le na opicah, na ljudeh pa so ga prvič preizkusili na dveh okuženih Američanih, ki sta se nanj zelo dobro odzvala. Zaradi tega so zdravilo začeli označevati za čudežno. A kljub temu še nič ne kaže, da bi bili zdravila deležni okuženi domačini na zahodu Afrike.

Strokovnjaki trdijo, da zdravila ne morejo začeti množično uporabljati, ker še niso opravili varnih preizkusov na ljudeh in ker ni še nič znanega o stranskih učinkih. Obenem pravijo, da je zdravila, narejenega iz tobačnih listov, za zdaj na voljo zelo malo, čeprav si proizvajalec, Mapp Biopharmaceutical iz San Diega, ki sodeluje s kanadskim Defyrusom, prizadeva za čimprejšnjo pospešitev proizvodnje.

So belci privilegirani? Kljub tveganju uporabe netestiranega zdravila je bila za Američana to vseeno priložnost, ki je več kot 900 smrtnih žrtev nikoli ni imelo. Kot poudarja stroka, je razlogov za različno obravnavo več, med njimi so logistika, delno gospodarstvo in zagotavljanje potrebnih standardov za uporabo novega zdravila.

Omenjeno zdravilo po njihovih navedbah zahteva ustrezno in skrbno ravnanje, hranjenje pri nizkih temperaturah in primerno usposobljene ljudi, ki z njim ravnajo, zato je vedno bolje, da se nova zdravila preizkuša v velikih, urbanih bolnišnicah, ne v ruralnem svetu zahodne Afrike, kjer ni primerne infrastrukture.

Vse se konča pri denarju Seveda pa to ni vse, priznati je treba tudi, da so takšna zdravila običajno precej draga. Naj samo omenimo, da naj bi tableta za hepatitis C stala tisoč dolarjev. To so vsote, ki si jih prebivalstvo revnega, nerazvitega sveta ne more privoščiti, da bi zdravilo farmacevtsko podjetje podarilo, pa je še manj verjetno, v ameriške časniku Washington Post piše Artur L. Caplan, predstojnik katedre za etiko medicine na univerzi v New Yorku.

Poleg tega bi bilo farmacevtsko podjetje oz. samo zdravilo deležno precej manj medijske pozornosti, če bi z njim ozdravelo več revnih Afričanov, kot jo je dobilo, ko sta ozdravela ameriški zdravnik in misijonarka.

Gre za etično vprašanje, ki mu je vsekakor treba nameniti pozornost, opozarja Caplan. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ga bodo odprli prihodnji teden.