Sreda, 9. 8. 2023, 6.38
1 leto, 4 mesece
Von der Leynova v DZ: Trga se mi srce #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v znak podpore po hudih poplavah in ujmi obiskala Slovenijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom sta se srečala na Brdu pri Kranju, od tam pa s helikopterjem poletela proti Črni na Koroškem, kjer sta si v spremstvu županje Romane Lesjak ogledala prizadeta območja. Von der Leynova se je srečala tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. V DZ pa je nagovorila poslanke in poslance in v čustvenem uvodu dejala, da se ji ob prizorih, ki jih je videla danes, trga srce.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v čustvenm nagovoru v DZ povzela vtise s helikopterskega ogleda in iz Črne, kjer se je, kot je dejala, seznanila z razsežnostjo uničenja. "Slovenija je znana kot sončna stran Alp, a minuli teden je v samo enem dnevu padla mesečna količina padavin, vaša idilična pokrajina pa se je spremenila v pekel iz vode in blata," je orisala. "Podnebne spremembe niso prizanesle niti temu alpskemu raju," je dodala.
"Gre za nacionalno in evropsko tragedijo," je poudarila in spomnila na škodo na infrastrukturi in v gospodarstvu ter na izgubljena življenja in prizadete družine.
The EU Solidarity Fund can quickly advance money to address direct damage. ⁰
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) August 9, 2023
Additional #NextGenerationEU loans can make Slovenia more resilient to such natural disasters. ⁰
Finally, EU Cohesion funds can be redirected to rebuild your beautiful country. pic.twitter.com/wlL46JIPfc
"A v odzivu na divjanje narave so se Slovenci odzvali s pogumom in dobrosrčnostjo, vaš odziv je bil izjemen," je navedla. Po njenih besedah se je celotna država mobilizirala z izjemno hitrostjo in tako preprečila še hujše posledice.
Spomnila je npr. na prizore reševanja otrok iz poplavljenega vrtca v Mengšu in na številne druge tovrstne primere ter izpostavila aktivnosti prostovoljcev, sosedov in prijateljev pri obvarovanju ljudi in premoženja ter odpravljanju posledic. Pri tem je citirala zapis iz časnika Delo, da je solidarnost vtkana v strukturo slovenske družbe.
Komisarka EU: Rezultati te nacionalne mobilizacije se že kažejo
Pohvalila je tudi delovanje civilne zaščite ter državne in lokalnih oblasti, ki so pokazali odlično koordinacijo in sodelovanje. Omenila je tudi politično enotnost v teh težkih časih. "Rezultati te nacionalne mobilizacije se že kažejo," je ocenila in omenila videno v Črni na Koroškem, kjer so jo aktivnosti vseh sodelujočih na terenu navdušile. "Zahvaljujoč tem neutrudnim prizadevanjem so ljudje prinesli upanje tja, kjer je bilo samo blato," je bila slikovita.
Po besedah predsednice komisije ta hiter odziv ni bil presenečenje, saj so članice EU in druge evropske države v zadnjih letih že lahko videle "slovensko solidarnost v praksi". Spomnila je na pomoč Slovenije ob letošnjih poplavah v Italiji in ob potresu na Hrvaškem pred leti ter na humanitarno slovensko pomoč Ukrajini v času ruske agresije.
"Zdaj bi vam rada zagotovila, da je vsa Evropa v teh težkih časih z vami," je dejala. Spomnila je na že prejeto tehnično in kadrovsko pomoč pri intervenciji in osnovni sanaciji. "Evropa je tu za vas in pomagali vam bomo s čimer koli boste potrebovali," je napovedala.
Sloveniji je zagotovila podporo in finančno pomoč EU. Pripravili so paket pomoči, sestavljen iz treh elementov. Kot je pojasnila, bo Sloveniji letos iz solidarnostnega sklada EU na voljo 100 milijonov, prihodnje leto pa 300 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav.
Poleg tega lahko Slovenija zaprosi za 2,7 milijarde evrov dodatnih sredstev, in sicer do konca avgusta, tretji element iz paketa pomoči pa je obstoječi, načrtovani denar, ki se lahko reprogramira. "Gre za 3,3 milijarde evrov iz kohezijskega sklada," je pojasnila von der Leynova.
Pirc Musarjeva in von der Leynova o načrtih za obnovo prizadetih območij
Predsednica Evropske komisije se je v Ljubljani sestala tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi informacij o stanju po poplavah ter predstavitvi načrtov za pomoč Bruslja pri obnovi prizadetih območij. Obe sta izpostavili potrebo po krepitvi boja proti podnebnim spremembam.
Predsednica Evropske komisije je v pogovoru izrazila globoko sočutje s prebivalci Slovenije, ki se soočajo s posledicami poplav. Navdušena je bila nad solidarnostjo, ki jo prebivalke in prebivalci kažejo med kriznim obdobjem ter pohvalila hitro reakcijo državnega sistema za zaščito in reševanje. Pirc Musarjeva se je zahvalila von der Leyenovi za hitro odzivanje komisije ter izraženo solidarnost. Pri tem je izpostavila tudi pomen tesnega sodelovanja med članicami EU za zaščito pred naravnimi nesrečami, je sporočil urad predsednice republike.
"Hvala vsem državnikom in državljanom sosednjih držav, držav regije in Evropske unije, ki so se takoj odzvali in Sloveniji poslali pomoč. Dobro se z dobrim vrača, Slovenija je hvaležna," je dodala.
Srečanje med predsednicama je bilo sicer namenjeno predvsem predstavitvi pomoči za obnovo prizadetih območij. Von der Leynova je ponovno izpostavila, da bo EU prek različnih mehanizmov zagotovila pomoč za obnovo. Posebno pozornost sta namenili tudi vplivu podnebnih sprememb. Pri tem sta poudarili potrebo po dodatni opredelitvi ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, da bi se s tem prilagodili novim okoliščinam.
Predsednica @EU_Commission mi je v pogovoru izrazila globoko sočutje s prebivalci 🇸🇮. Fascinirana je bila nad izjemno solidarnostjo, ki jo prebivalke in prebivalci kažejo med kriznim obdobjem.
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) August 9, 2023
🔗 https://t.co/KAa7Z5P5CU pic.twitter.com/Gnj4NQoe6H
Odbor za infrastrukturo potrdil predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, v DZ o tem ob 16. uri
Poslanci se bodo ob 16. uri sestali na izredni seji, na kateri bodo po nujnem postopku odločali o predlogu novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Člani odbora DZ za infrastrukturo so predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč že obravnavali in ga tudi potrdili. Strinjali so se, da je treba pomoč zagotoviti takoj, v nadaljevanju pa sprejeti dodatne ukrepe, ki zdaj niso vključeni. Kljub kritikam opozicije in tudi pomislekom nekaterih koalicijskih poslancev so soglašali, da bo 14. avgust dela prost dan.
Vlada je predlog pripravila še pred nedavnimi poplavami, so pa te pospešile njegovo potrjevanje. S predlaganimi spremembami zakona bi pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo mogoča še pred dokončno oceno škode.
Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Predlog kmetom širi obseg upravičenosti za škodo
Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bo dan solidarnosti in dela prost dan.
Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je kmalu po njenem sprejetju pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu, nato pa se bo znova sestal DZ in sprejel še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
