Predlaganim spremembam financiranja političnih strank zelena luč

Predlog sprememb zakona o političnih strankah, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci Svobode, SD, Levice in NSi, med drugim viša delež proračunskih sredstev, ki jih DZ določi za dodatno strokovno pomoč poslancem, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Omenjena sredstva bi lahko stranke porabile tudi za svoje delovanje in poslovanje. Izplačevala bi se jim po dvanajstinah kot tekoči transferji, njihova višina pa bi se lahko med letom tudi spremenila.

Predlog sprememb uvaja tudi ukinitev pred desetletjem sprejetih sprememb in vrnitev na predhodno ureditev, po kateri so bile stranke, ki so na volitvah prejele najmanj en odstotek glasov, upravičene do desetih odstotkov proračunskih sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, do preostalih 90 odstotkov sredstev pa bi bile upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev.

Predlog sprememb tudi določa, da obvezno revidiranje strank računskega sodišča velja samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj sto tisoč evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Za večino prekrškov se po predlogu tudi znižuje spodnja meja višine globe tako za stranko kot za odgovorno osebo.

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, imajo predlagane spremembe "dolgo brado", vložili pa so jih tudi na pobudo računskega sodišča, ki je predlagalo več sprememb. Med poglavitnimi cilji zakonskega predloga je med drugim navedel zagotovitev stabilnejšega financiranja tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih političnih strank in odpravo administrativnih težav pri poslovanju.

Zavrnjena dopolnila SDS in NSi

Člani odbora sicer o predlaganih spremembah nadalje niso razpravljali in so skupaj s predlaganimi dopolnili koalicije, predvsem nomotehnične narave, potrdili predlagane spremembe. Zavrnili pa so dopolnila opozicijskih SDS in NSi, po katerih bi politične stranke sredstva za financiranje pridobivale tudi od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb, ki niso v posredni ali neposredni državni lasti. Kot je dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert, je takšna rešitev po njihovi oceni pozitivna in bi povečala transparentnost.

Je pa na predlog zakonskih sprememb več pripomb podala zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ. V luči sprememb, po katerih bi stranke lahko proračunska sredstva, namenjena delovanju poslanskih skupin, porabile tudi za svoje delovanje in poslovanje, so med drugim izpostavili, da je v sistemu delitve oblasti temelj delovanja DZ spoštovanje parlamentarne avtonomije, poslanske skupine pa niso nujno povezane z delovanjem strank.

Predlagane spremembe bi se po mnenju ZPS odrazile tudi v občutnem zmanjšanju proračunskega financiranja političnih strank, ki pogoj deleža prejetih glasov sicer izpolnjujejo, vendar na volitvah volilnega praga niso dosegle. Te stranke, za razliko od parlamentarnih strank, namreč izpada finančnih sredstev iz državnega proračuna ne bi mogle nadomestiti z zvišanjem sredstev iz naslova strokovne pomoči poslancem ali drugimi materialnimi viri. Poudarili so tudi pomen celovite in izčrpne revizije finančnega poslovanja parlamentarnih političnih strank.

Na komisiji za preprečevanje korupcije so opozorili na obravnavo predlaganih zakonskih sprememb po skrajšanjem postopku. Gre namreč za zakon sistemske narave, zato bi po njihovem mnenju morali v razpravo vključiti tudi širšo javnost, še posebej stranke, ki niso v aktualnem sklicu DZ, pa se jih predlagane spremembe neposredno dotikajo. Poudarili pa so tudi, da mora zakon, ker se nanaša tudi na porabo javnih sredstev, vsebovati določbe, ki učinkovito naslavljajo morebitna korupcijska tveganja.