Petek, 21. 7. 2023, 15.58
9 mesecev, 2 tedna
Veto v DZ zavrnili, zakon o dolgotrajni oskrbi je potrjen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
Državni zbor je na 43. izredni seji obravnaval predlog odložilnega veta državnega sveta na zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Poslanke in poslanci so veto zavrnili, zakon je potrjen.
Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja prvo tovrstno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva, saj ureja tako izvedbeni del storitev kot financiranje področja. "Upravičeno lahko zaključimo, da nam je uspelo narediti najpomembnejši korak na socialnovarstvenem področju v državi doslej," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodaja, da zakon prihaja kot popolnoma nov steber socialne države.
"Državni svet je poprijel za legitimno demokratično orodje odložilnega veta in vesel sem, da smo lahko o pomembni temi dolgotrajne oskrbe spet spregovorili. Veseli pa me tudi, da so poslanke in poslanci vnovič, tudi tokrat z absolutno večino, prepoznali nujnost ureditve tega dela skrbi za najšibkejše."
Na vstopni točki vse informacije
Prva v sklopu novih splošno dostopnih pridobitev je vstopna točka. Ta bo zagotovila vse informacije in enostaven dostop do storitev. Vsakdo, ki bo želel pridobiti katerekoli storitev dolgotrajne oskrbe, bo na vstopnih točkah pri centrih za socialno delo dobil vse informacije, ocenjevanje upravičenosti in vpeljavo v sistem. Vstopna točka bo na voljo tudi prek telefona.
Zakon krepi storitve pomoči na domu, saj si večina upravičencev želi čim dlje ostati doma. Storitve ureja na način, da je uporabniku na voljo vsa pomoč in oskrba, ki bi jo sicer lahko dobil le v instituciji: od pomoči pri oblačenju, hranjenju, uživanju zdravil in drugega.
V Republiki Sloveniji deluje močna javna mreža socialnovarstvenih institucij, v katerih pomembno poslanstvo opravlja strokoven kader. Tudi to področje novi zakon krepi, tako kadrovsko kot storitveno in infrastrukturno. V skladu z določbami novega zakona bodo stanovalke in stanovalci v domovih iz lastnega žepa zdaj krili samo nastavitveni del, solidarnostna blagajna bo poskrbela za celoten obseg socialno-varstvenih storitev.
Institut oskrbovalca družinskega člana bo na voljo družinskim članom, ki bodo za oskrbo prejeli 1,2-kratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji in jim bo na voljo 21 dni dopusta. V tem času bodo oskrbovanci nameščeni v socialno-varstveni ustanovi, ki jim bo ponudila enak obseg storitev.
Novost je tudi splošen dostop do storitev e-oskrbe. Elektronska zapestnica je pomembna pridobitev, saj stalno beleži stanje oskrbovanca, v primeru nesreče se poveže s klicnim centrom in aktivira urgentno ekipo. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom postaja brezplačna in splošno dostopna.
Preurejena novost je tudi denarni prejemek, s katerim bo lahko oskrbovanec sam razpolagal in ga porabil za storitve dolgotrajne oskrbe v skladu s svojo odločitvijo.
Poleg izvedbenega dela pa središčna sistemska novost, ki jo uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi, postaja zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega zagotovljenega proračunskega deleža v višini do 190 milijonov evrov, zakon uvaja tudi sistemski del, v katerega bodo delež prispevali delavci, delodajalci in upokojenci.
Minister za solidarno prihodnost ob sprejetju zakona poudarja, da smo na pragu izgradnje močnega in dostopnega javnega sistema, v katerem dobrobiti, zdravja ter zmožnosti za normalno življenje naših babic, prijateljev in sorodnikov ne odrejajo premiki kapitala na trgu, konkurenca in debelina denarnice, ampak družbena solidarnost. Kot pravi rek: "Vsi za enega, eden za vse."
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v prihodnjih dneh začelo pripravo podzakonskih aktov, ki jih bo sooblikovalo z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter medresorsko.
