DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna

Proračunski primanjkljaj s tem narašča za dobre pol milijarde na nekaj več kot 1,5 milijarde evrov. Z rebalansom se načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, pri čemer so ob upadu davčnih prihodkov za skoraj 320 milijonov evrov nižje zastavljena tudi prejeta sredstva iz proračuna EU-ja. Teh naj bi bilo za skoraj 258 milijonov manj. Odhodki proračuna se bodo zvišali za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov.

Dodatna sredstva za plače, pokojnine in servisiranje dolga Kot ključna razloga za pripravo rebalansa je vlada poudarila poslabšanje makroekonomskih napovedi v primerjavi z lansko jesenjo in pa dejstvo, da so bili nekateri odhodki načrtovani prenizko oziroma sploh niso bili predvideni. Dodatna sredstva je treba z rebalansom zagotoviti predvsem za plače in pokojnine pa tudi za servisiranje javnega dolga.

Del sredstev so dobili z dvigom DDV-ja Teh dodatnih odhodkov, ki niso bili načrtovani, je navedbah vlade za 350 milijonov evrov. Vlada je del te vsote pokrila z dodatnimi prihodki. Z dvigom DDV-ja, višjimi sodnimi taksami in dajatvami za uporabo vozil v cestnem prometu ter davkom na srečke naj bi država dobila okoli 120 milijonov evrov dodatnega denarja. Prestale dodatne odhodke rebalans pokriva s prerazporeditvami med postavkami in resorji. Za dobrih 247 milijonov evrov se tako na primer krčijo sredstva za investicije, med ministrstvi pa se sredstva zvišujejo le finančnemu in notranjemu. Vlada je sicer na podlagi dopolnil odbora za finance in monetarno politiko po tri milijone evrov dodatnih sredstev namenila za razpis za infrastrukturo v romskih naseljih in za promocijo turizma.

Opozicija ostro nasprotuje Opozicija rebalansu zaradi zmanjšanje sredstev za investicije in ohranjanja tekoče porabe očita nerazvojno naravnanost, ostro pa nasprotuje tudi dejstvu, da se z rebalansom v resnici za 50 odstotkov zvišuje načrtovani proračunski primanjkljaj. Ob tem opozarjajo, da gre za odmik od zavez vlade glede uravnoteženja javnih financ, in se pri tem sklicujejo tudi na zadnja opozorila Evropske komisije in evroskupine. Po njihovem prepričanju gre za napačno pot, ki vodi v še večje javnofinančne in gospodarske težave ter Slovenijo pomika bliže prošnji za pomoč.

Koalicija v rebalansu vidi nujni ukrep za normalno delovanje države V koaliciji pa priznavajo, da rebalans ni idealen, a je nujen za pokrivanje vseh letošnjih obveznosti države. Ob tem prejšnji koaliciji očitajo prevelike napake pri načrtovanju proračuna in rebalans označujejo za gašenje požara. "Izbrali smo nabor ukrepov, ki je najmanj slab," so bile v zadnjih dneh pogoste besede premierke Alenke Bratušek.

Gospodarstvu več kot pol milijarde evrov svežih sredstev Ob tem vlada opozarja, da so naložbe in evropska sredstva kljub znižanju še vedno načrtovana za okoli 400 milijonov evrov više od uresničitve lanskega proračuna. Poleg tega pa vlada predvideva tudi 120 milijonov evrov sredstev za t. i. finančni inženiring. Gre za povratna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi SID banke in so namenjena razvojnim projektom, naložbam ter tudi financiranju obratnih sredstev v podjetjih. Na ta račun naj bi gospodarstvu zagotovili več kot pol milijarde evrov svežih sredstev.

1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank B-bilanca proračuna predvideva še 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacije bank v okviru sanacije slabih bančnih terjatev. Ta vsota je za 300 milijonov višja od prvotnih ocen, a v vladi pravijo, da gre za zgornjo mejo, ki ne bo nujno dosežena. Nekaj več kot 200 milijonov evrov je predvidenih za dokapitalizacijo podjetij v okviru državne pomoči pri sanaciji gospodarstva.

Tudi zaradi tega povečanja v B-bilanci je DZ z 48 glasovi za in 25 proti potrdil tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov, ki najvišji mogoči obseg letošnjega zadolževanja povečuje za skoraj 900 milijonov evrov na nekaj manj kot štiri milijarde evrov.

Novela, ki tehnično dopolnjuje rebalans, zagotavlja še, da se pravice porabe evropskih sredstev namenijo za tiste projekte, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo dokončani do konca tekočega večletnega evropskega proračuna 2007‒2013. Njihovo umestitev v nabor projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev EU-ja, bo morala potrditi vlada. S tem naj bi zagotovili maksimalno črpanje denarja iz bruseljske blagajne, saj je prav prepočasna priprava nekaterih predvidenih projektov ovira pri porabi sredstev EU-ja.

Zakonska novela ob tem tudi omogoča porabo omenjenih 120 milijonov evrov za finančni inženiring, tudi za naložbe in obratna sredstva, ne le za tehnološke razvojne projekte. S to razširitvijo naj bi bolj pripomogli k odpravi finančnega krča v gospodarstvu.