DZ končal celodnevno razpravo o rebalansu; glasovanje v petek

Ali bodo predlagane spremembe deležne podpore, bo znano v petek. Proračunski primanjkljaj ob koncu leta bo 1,69 milijarde evrov Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja in finančnega ministra Franca Križaniča daje Slovenija z rebalansom finančnim trgom sporočilo, da zna obvladovati svoje stroške. A nekateri opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali, da to sploh ni rebalans, temveč zgolj prerazporejanje porabe med posameznimi proračunskimi porabniki. Proračunski odhodki bodo po novem znašali 9,65 milijarde evrov, medtem ko so prilivi ocenjeni v višini 7,96 milijarde evrov. S tem bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,69 milijarde evrov, kot je bilo predvideno že doslej. To pomeni, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je ob začetku izredne seje povedal Križanič. Pahor pa je dodal, da si več kot petodstotnega primanjkljaja ne moremo privoščiti in zagotovil, da si bo vlada pri pripravi proračunov za prihodnja leta prizadevala za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Trenutno je finančni položaj še obvladljiv, se pa tako pri primanjkljaju kot širšem dolgu države gibljemo na zgornji meji, je dejal.

Majda Potrata: Vlagati bi morali v znanje in ljudi

Glasovanje o rebalansu bo DZ opravil v petek, ko se bo izredna seja nadaljevala z obravnavo predloga novele zakona o interventnih ukrepih ter programa prodaje državnega finančnega premoženja. Da bodo glasovali proti, so napovedali v SLS in SNS, v DeSUS se še niso odločili, podporo pa so obljubili v Zaresu, SD, LDS in nepovezani.

Poslanci SDS ne bodo glasovali niti za niti proti, je dejal Janez Janša (SDS), njegov strankarski kolega Milenko Ziherl pa je dodal, da je koalicijska stran gluha za predloge iz opozicije, zato rebalansa nima smisla podpreti niti biti proti.

Andreju Vizjaku (SDS) se zdi načrtovani primanjkljaj alarmanten. Vladi je očital, da se z njim spopada tako, da znižuje investicije, namesto da bi bolj drastično posegla v tekoče odhodke države. "To pelje v bankrot," je opozoril. Po drugi strani je Majda Potrata (SD) menila, da investicije ponavadi pomenijo vlaganje denarja v stene, vendar bi morali namesto tega po njenem mnenju vlagati v znanje in ljudi.

Križanič: Prva skrb sta človek in socialna kohezivnost

Obseg investicij se z rebalansom krepko krči, a v primerjavi z letom 2010 se povečuje za 100 milijonov evrov, je povedal Križanič. Sam si želi, da bi se ta sredstva še povečevala: "Želeli bi si, da ne bi bilo treba zmanjševati investicij na področju prometa, a v teh kriznih časih sta naša prva skrb človek in socialna kohezivnost."

Dušan Kumer (SD) se je strinjal, da so investicije in izdatki za blago in storitve skoraj edini segment, kjer je mogoče varčevati, če ne želimo dodatno posegati v zakonsko zagotovljene pravice, torej plače, pokojnine, transferje. Po drugi strani je Anton Urh (DeSUS) menil, da je krčenje investicij kritično in vprašljivo. Varčevali bi lahko vsepovsod drugod, denimo s zmanjševanjem števila javnih uslužbencev in stroškov javne uprave, je predlagal.

Kljub zniževanju odhodkov pa se ti na nekaterih področjih povečujejo, denimo za socialno varnost. Zaradi večjega števila iskalcev zaposlitve se sredstva za pomoč brezposelnim povečujejo za sto milijonov evrov, zaradi večjega števila upokojencev pa nakazila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 50 milijonov evrov, je povedal Križanič.

Pahor: Zavestno obdržali socialno povezanost

Tudi Pahor je izpostavil, da se je slovenska politika zavestno odločila obdržati socialno povezanost. Temu so nekateri v razpravi oporekali. Socialna država ni delitev socialnih pomoči in nadomestil za brezposelnost, temveč da imajo ljudje delo, da so zanj normalno plačani in da lahko normalno živijo, je dejal Marijan Pojbič (SDS). Tudi Radovan Žerjav (SLS) je menil, da je dajanje denarja ljudem, da nič ne delajo, napačno in pogubno. "Palico jim moramo dati v roke, da bodo lovili ribe," je pozval.

Vlada je rebalans pripravila v odgovor na poslabšanje gospodarskih napovedih tako za Slovenijo kot njene najpomembnejše trgovinske partnerice ter ostale članice območja evra in EU, sta pojasnjevala Pahor in Križanič. Spomnila sta, da ga je napovedala že takoj po zavrnitvi pokojninske reforme na junijskem referendumu, zaradi česar so mednarodni finančni trgi začeli bolj pozorno spremljati finančni položaj Slovenije.

Letos Slovenija iz evropskega proračuna prejela več, kot je vanj vplačala

Predlagano znižanje odhodkov je posledica izračunov, da bodo proračunski prihodki letos za približno 365 milijonov evrov nižji od načrtovanih. Od tega odpade 200 milijonov evrov na prejeta sredstva iz evropskega proračuna, pri čemer je Križanič poudaril, da se evropskim sredstvom ne odpovedujemo, temveč želimo biti pri njihovemu črpanju realni. V letošnjih prvih osmih mesecih je Slovenija iz evropskega proračuna prejela več, kot pa je vanj vplačala, je dejal.

Davčni prilivi bodo nižji za 165 milijonov evrov, predvsem na račun trošarin na energente. Te je vlada zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih večkrat znižala, je pojasnil, kot pozitivno presenečenje pa izpostavil dejstvo, da se bo z naslova davka od dohodkov pravnih oseb v proračun steklo 130 milijonov evrov več od načrtovanega.

Alojzij Potočnik (Zares) je ob tem opozoril, da bo treba v prihodnje obrniti logiko javnih financ in več pozornosti nameniti vprašanju, kako povečati prihodke.