Četrtek, 22. 7. 2021, 12.02
3 leta, 3 mesece
DVK: Vse očitke glede nepravilnosti na referendumu o vodah zavračamo
Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob je na današnji novinarski konferenci podal pojasnila glede očitanih nepravilnosti na referendumu o noveli zakona o vodah. Poudaril je, da so vsi očitki neutemeljeni in jih v celoti zavračajo. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi Dušan Vučko, direktor službe DVK, in Mitja Šuligoj, član DVK.
Kritike, da so odgovorni za težave pri obveščanju domov za starejše, glasovanju po pošti in predčasnem glasovanju, izhajajo iz napačnega razumevanja referendumskih pravil, opozarjajo na DVK.
"Na prvem mestu poudarjamo, da DVK v skladu s svojimi pristojnostmi skrbi za zakonitost izvedbe volitev in referendumov. Prav tako je ravnala tudi v postopku referenduma glede zakona o vodah. DVK se zaveda svoje odgovornosti in prav tako verjame v potreben ter učinkovit nazor javnosti nad delovanjem državnih organov, vendar pri tem v javnosti ne sme prihajati do napačnih predstav, še posebej takšnih, ki temeljijo na nepravilnem razumevanju referendumskih in volilnih pravil," je izpostavil Peter Golob.
V času izvedbe zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah so se v javnosti, predvsem na družbenih omrežjih, zelo pogosto izpostavljali očitki, da se pri izvedbi referenduma dogajajo napake in nepravilnosti ter da DVK omejuje pravico do glasovanja na referendumu. DVK se očita, da naj ne bi varovancev v domovih za starejše in drugih socialnih ustanovah dovolj hitro obvestili o glasovanju. Prav tako naj bi prišlo do napačnega obveščanja volivcev v tujini, ki so glasovali po pošti.
DVK: Naredili smo vse, kar je v naši pristojnosti
"Očitek, da naj bi DVK kršila obveznosti o obveščanju DSO-jev in drugih javnih zavodov, preprosto ne drži. Storili smo vse, kar je bilo znotraj zakonskih okvirjev, in pomagali vsem tistim, ki so nas kontaktirali za rešitev nastalega zapleta," je dejal direktor službe DVK Dušan Vučko.
Kot je pojasnil Vučko, komisija ne razpolaga z evidencami vseh DSO, pač pa se je uveljavila praksa, da obvestijo pristojno ministrstvo o možnostih uresničevanja volilne pravice za stanovalce DSO. To so po njegovih besedah storili 1. junija in ob tem pričakovali, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti "opravilo tisto, kar je bilo vnaprej dogovorjeno".
Pojasnil je, da po pošti v Sloveniji lahko glasujejo samo določeni volivci, ki jih določa zakon, in sicer tisti, ki so v zaporu, v bolnišnicah in varovanci domov za starejše občane. Ti morajo pravočasno ter v roku obvestiti pristojno okrajno volilno komisijo in ne DVK. Rok za oddajo je najkasneje deset dni pred dnevom glasovanja. Tokrat se je iztekel 23. junija ob 6. uri.
Nato pa je Vučko, kot je dejal, 29. junija opazil, da število vlog za glasovanje po pošti iz Slovenije bistveno odstopa od običajnega števila. Po njegovem opozorilu so na ministrstvu domove obvestili naslednji dan, 30. junija, ko je potekel rok za prijavo za glasovanje po pošti iz Slovenije. Na DVK so zato na zaskrbljene klice iz domov pojasnjevali, kakšne oblike glasovanje imajo stanovalci še na voljo.
Na tokratnem referendumu je po pošti glasovalo bistveno več volivcev, in sicer 704. Za primerjavo je na referendumu o drugem tiru po pošti glasovalo 416 volivcev. Prav tako je bilo veliko višje število volivcev, ki so glasovali na domu, in sicer kar 617. Na prejšnjem referendumu je vlogo za oddajo glasu na domu oddala le ena oseba. "Ta številka je sama po sebi dovolj zgovorna, in predvidevamo, da gre za stanovalce domov za starejše, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče," je še izpostavil Vučko.
Zavodi bi morali biti bolj samoiniciativni. Stanovalce bi lahko sami obvestili o možnostih glasovanja na referendumu, še meni Vučko. Poleg tega je spregovoril o zapletih, ki so se pojavili glede obvestil: "Pogoj za udeležbo in glasovanje na referendumu ni obvestilo, ampak osebni dokument."
"Volivcem v tujini smo gradivo poslali pravočasno"
Drug očitek se je nanašal na izvedbo predčasnega glasovanja, saj je predvsem v Ljubljani in Mariboru prihajalo do zmede zaradi sprememb lokacij volišč. Kot je pojasnil Mitja Šuligoj, je ta povezana s spremembo zakona o volitvah v DZ, po kater mora biti volišče za predčasno glasovanje na območju volilnega okraja. Ker pa vse okrajne volilne komisije (OVK) nimajo sedeža na območju okraja, pač pa na sedežih upravnih enot, jim je DVK omogočila, da so volišča določena tudi na sedežih OVK. V Ljubljani pa so zaradi reorganizacije upravne enote, ki ne deluje več na štirih izpostavah, zaradi prostorske stiske omogočili, da OVK volišča določijo tako, da bodo kar najširše dosegle volivce. O teh spremembah lokacij je bila javnost tudi obveščena, je dodal Šuligoj.
Pogoj za glasovanje je osebni dokument in ne obvestilo o dnevu glasovanja
Prav tako je DVK naletela na očitke glede obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki so jih nekateri volivci prejeli prepozno, nekateri pa sploh ne. Vučko je ob tem poudaril, da ne gre za vabilo, ampak obvestilo, ki ni pogoj za uresničevanje volilne pravice.
Še en očitek DVK se je nanašal na izpad spletnega portala e-uprave na zadnji dan roka za prijavo na voliščih omnia in na domu. Vučko je opozoril, da se je izpad zgodil zaradi posodobitve e-uprave, kar je bila po njihovih besedah nepremišljena poteza ministrstva za javno upravo.
7