SiolNET. Novice Slovenija
8,90

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Predčasno rekordna udeležba, ali lahko Kul dobi referendum?

8,90

termometer

Luka Mesec, Marjan Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek
Foto: STA

Udeležba na predčasnih glasovanjih zadnje tri dni je bila višja kot na zadnjih dveh referendumih, višja kot na zadnjih dveh evropskih volitvah in celo višja kot na zadnjih dveh volitvah poslancev. Na teh odločanjih je bila najvišja udeležba na volitvah poslancev leta 2014, ko je drugi dan, v sredo, predčasno glasovalo 25.005 volivcev. Število je bilo preseženo ta teden v sredo, ko je glasovalo kar 30.113 volivcev.

Visoka udeležba na predčasnih glasovanjih kaže, da je mogoče, da bodo nasprotniki spremembe zakona o vodah v nedeljo dosegli prag, ki ga ustava postavlja, da bi bil referendum veljaven. Med nasprotniki je najvplivnejša leva opozicijska koalicija Kul.  Proti mora biti slabih 340.000 volivcev. A da bi ustavili spremembo, bodo morali nasprotniki doseči še drugi pogoj: proti spremembi zakona mora biti tudi več volivcev kot za. Udeležba na predčasnih voliščih po državi zadnje tri dni je bila po podatkih DVK takšna:

 

Kar je parlament določil kvorum za veljavnost referendumom, so volivci doslej zavrnili le dopolnitve zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, glasovanje je bilo pred petimi leti. Na volišča je takrat prišlo 623.489 volivcev, za spremembo je glasovalo 226.651 (36,49 odstotka) volivcev, proti pa 394.482 (63,51 odstotka) volivcev. Torej več kot 340.000. Na predčasna volišča je takrat, referendum je bil decembra 2015, v treh dneh prišlo 24.480 volivcev. Manj kot ta teden le prvi dan.

Vsi volivci strank koalicije Kul bodo premalo

V primerjavi z referendum o drugem tiru, ki ga je država zaradi goljufanja vlade Mira Cerarja (šlo je za koalicijsko vlado SMC, SD, DeSUS) pri financiranju kampanje morala ponoviti, je udeležba na predčasnih glasovanjih zadnje dni skoraj neverjetno visoka. Prvi dan je ta teden na volišča prišlo 24.707 volivcev, udeležba je bila skoraj desetkrat višja kot pred referendumu o drugem tiru, ko je v torek na predčasna volišča prišlo 2.541 volivcev. Nekaj več jih je bilo na ponovitvi, ko je prvi dan glasovalo 2.920 volivcev. Naslednja dva dneva je razlika nekaj manjša, a še vedno velikanska.

Še najbolj podobna je bila udeležba na predčasnih voliščih zadnje dni dogajanjem na zadnjih dveh volitvah poslancev, a je bilo te dni na predčasnih voliščih celo več volivcev kot na volitvah poslancev leta 2014 ali 2018. Predčasno praviloma bolj volijo volivci levih strank. Število glasujočih na predčasnih glasovanjih na zadnjih dveh volitvah poslancev je bilo takšno:

Precej manj ljudi je predčasno glasovalo na evropskih volitvah, kjer je udeležba tudi sicer nižja:

Če bo udeležba tudi v nedeljo podobna kot je bila na volitvah poslancev v preteklosti, lahko nasprotniki spremembe zakona dosežejo kvorum. Na volitvah poslancev leta 2018, volitve so bile takrat 15. junija, je glasovalo 901.512 volivcev ali 52,64 odstotkov upravičencev. Štiri stranke, ki se zadnje leto povezujejo v koalicijo Kul, je v seštevku takrat volilo 329.374 volivcev. Če vsi njihovi volivci pridejo na referendum in glasujejo proti, se bodo približali kvorumu slabih 340.000. Če kvoruma ne bodo dosegli, bo na referendumu avtomatično slavila vladna stran. 
Če pa bo vsem nasprotnikom spremembe zakona o vodah na volišča uspelo privabiti dovolj volivcev, pa bo razplet odvisen od števila glasujočih za spremembo zakona. 

Ne nasedajte manipulacijam!

Ob referendumu o spremembi zakona o vodah, ki bi otežila gradnje na priobalnih pasovih za zasebno rabo, nekoliko olajšala pa za javno rabo, hkrati pa bi zagotovila dodaten denar za urejanje vodotokov, je veliko propagande in manipulacij. Tudi o tem, kaj pomeni sodelovanje na glasovanju. Glasovanja tistih, ki so za, nikakor ne  prispevajo h kvorumu, ki ga morajo doseči nasprotniki zakona za zavrnitev, kar se širi po spletnih omrežjih in sicer med volivci. Kvorum morajo doseči tisti, ki so proti in glasovi za jim k temu nič ne pomagajo. Obratno, preprečijo lahko padec zakona, če kvorum nasprotniki dosežejo, če bo glasov za več kot proti.

Če zagovorniki zakona ne gredo volit, s tem v vsakem primeru delajo za nasprotnike spremembe.

Podobno je precej fantazij tudi, o čem na referendumu še odločamo. Predvsem opozicijske stranke trdijo, da gre celo za odločanje o vladi ali celo za glasovanje, ali naj bodo predčasne volitve.

Pravno gledano je to neresnično, edina posledica, če opozicija na referendumu doseže kvorum in prepriča večino volivcev, bo, da sprememba zakona o vodah ne bo obveljala in bo še naprej v veljavi dosedanji zakon, zavrnjenih rešitev pa parlament ne bo smel ponovno uzakoniti vsaj leto dni. 

Vsebinsko sta sporočili največje opozicijske stranke LMŠ Marjana Šarca in največje vladne stranke SDS Janeza Janše pred nedeljskim referendumom takšni:

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin