Dvanajst dejstev, ki jih morate vedeti o begunski krizi

Kaj je razlog za begunski val? Migranti, ki se zaradi različnih razlogov odločajo za odhod iz svoje domovine, v Evropo in druge razvite države prihajajo ves čas. Toda na območjih, kjer besnijo spopadi, kjer država ne deluje, kjer ni zagotovljene temeljne varnosti in kjer se prebivalstvo upravičeno boji za golo preživetje, raste število beguncev, ljudi, ki odhajajo zgolj zato, da rešijo življenje sebi in svoji družini. Eskalacija ekstremizma na Bližnjem vzhodu in v delih Afrike v zadnjih časih je povzročila bistveno povečanje tistih, ki se za odhod odločajo predvsem ali izključno zaradi osebne varnosti in strahu pred izgubo življenja.

Iz katerih držav so begunci? Po desetletjih, ko je največ migrantov in beguncev v Evropo prihajalo iz Afganistana in Pakistana, je največ beguncev zdaj iz Sirije, kjer je država praktično razpadla, ekstremisti pa nadzorujejo velik del ozemlja. Prihajajo tudi iz severne Afrike in delov osrednje Afrike, kjer dele ozemlja prav tako nadzorujejo ekstremisti.

Ali ti begunci želijo v Evropo začasno ali za vedno? Težko je govoriti o enotni zgodbi, zakaj se nekdo odloča za odhod. Najbrž nihče ne bi zapustil svojega doma, če bi se počutil varnega. Mnogo tistih, ki odhajajo zaradi lastne varnosti, ne razmišlja o tem, ali bo odhod trajen ali začasen. Po eni strani so močno navezani na svoje okolje, po drugi strani pa si želijo varno in dostojno življenje, ki ga v trenutnih razmerah doma ne morejo imeti. Ob močnem begunskem valu v Evropo pa se pogosto pozablja, da mnogo beguncev ostane tam, kjer se počutijo varne in so obenem čim bližje domu. Največ sirskih beguncev je tako še vedno v Turčiji.

Ali gredo tudi v Avstralijo ali ZDA? Zakaj ne gredo v bogate arabske države, ki so jim tudi kulturno bližje? Avstralija in ZDA so oddaljene in jim ne omogočajo preprostega prihoda bodisi po zakoniti bodisi po nezakoniti poti. ZDA so objavile, da bodo letos iz tega begunskega vala sprejela nekaj tisoč beguncev, prihodnje leto pa do osem ali deset tisoč, a to je glede na razsežnosti zgolj kaplja v morju. Bogate arabske države nimajo socialnega čuta, kar dokazujejo tudi neredke grozljive zgodbe izkoriščanih priseljenskih (večinoma sicer nekvalificiranih) delavcev.

Kako sploh pridejo v Evropo, kdo jih pripelje? Koliko plačajo za pot? Kdo pride prek Sredozemskega morja in kdo prek Turčije in Grčije? Begunci v Evropo pridejo skoraj izključno z nezakonitimi prehodi meje, ki jih izvajajo zelo dobro organizirane kriminalne združbe, ki na ta račun zelo bogatijo. Pričevanja beguncev govorijo o več tisoč evrih, ki so jih odšteli za pot do "obljubljene dežele" Evrope. Begunci iz Afganistana, Pakistana in Sirije večinoma pridejo po tako imenovani kopenski poti, ki vodi čez Iran in Turčijo.

Od tam ena veja vodi prek grških otokov, ki se le na nekaj kilometrov približajo turški obali Egejskega morja, in Makedonije, druga pa naprej čez Turčijo in Bolgarijo, združita pa se v Srbiji. Zaželeni cilj je Madžarska, ker to pomeni vstop v schengensko območje. Pot za večino afriških beguncev vodi do Libije, od koder se na neustreznih plovilih odpravijo na nevarno pot čez Sredozemsko morje do italijanske obale ali oddaljenega italijanskega otoka Lampedusa, kar zanje spet pomeni prihod v schengensko območje.

Če gre za begunce in ne migrante, zakaj so jim cilji Nemčija, Avstrija, Anglija, skandinavske države? Begunci, ki se odločajo za prihod v Evropo, želijo priti v države, kjer že imajo sonarodnjake, in v države, kjer vedo, da je socialna politika ugodnejša. Anglija jim je dodatno zanimiva zaradi manjših jezikovnih ovir in ugleda, ki si ga je kljub svojemu nekdanjemu kolonializmu ustvarila v njihovem delu sveta. A ob tem ponovno spomnimo, da je veliko več sirskih beguncev še vedno v Turčiji kot v Evropi. Težko je posploševati, kaj koga žene v svoje odločitve, predvsem je težko razumeti in si predstavljati razmere, iz katerih prihajajo.

Zakaj se je ravno zdaj stopnjevala begunska kriza v Makedoniji in Srbiji, saj so begunci v Grčiji že nekaj časa? Skoraj vsi begunci so v Evropo prišli prek Italije in Grčije. Ti dve državi sta dolgo opozarjali na razsežnosti begunske krize in upali, da bo Evropska unija sprejela neko skupno politiko in ukrepanje, a se to še vedno ni zgodilo. Nezmožni obvladovanja takega števila beguncev so iz obupa popustili in begunce preprosto začeli usmerjati naprej v druge države.

Kakšna prihodnost jih čaka v Evropi? Lahko dobijo delo, državljanstvo? Koliko časa lahko ostanejo v državi? Čaka jih gotovo boljša in predvsem varnejša prihodnost kot doma, a najbrž ne tako rožnata, kot si marsikdo izmed njih predstavlja. Evropo pestijo tudi lastne težave, veliko je brezposelnih. Po drugi strani pa je veliko prostih delovnih mest, a le za tiste s primernimi znanji in izkušnjami. Velik izziv in tudi priložnost za države Evropske unije je najti in prepoznati potenciale, ki jih prinašajo begunci, in jih s primernimi priložnostmi za delo in nadaljnji osebni razvoj usmeriti tako v dobro samih beguncev kot tudi držav, ki jih bodo sprejele.

Ali je ta val podoben begunskemu valu sredi devetdesetih let zaradi vojn na ozemljih nekdanje Jugoslavije? Vzroki so gotovo podobni, šlo je predvsem za beg od vojnega viharja. Pomembna razlika med begunskim valom v devetdesetih letih in tem danes je v bistveno manjših kulturnih razlikah – beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije je način življenja v zahodnoevropskih državah veliko bližji kot beguncem z Bližnjega vzhoda, srednje Azije in Afrike, zato je bilo tudi manj nerazumevanja in strahov.

Kateri so bili takšni begunski vali, ki so v zadnjih 200 letih vplivali na dotedanjo ureditev? Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so se številnim ekonomskim migrantom, ki so prihajali predvsem v ZDA, pridružili tudi številni begunci, ki so iskali varno zavetje pred vojnami drugod po svetu. Brez pretiranega poenostavljanja bi lahko rekli, da so ZDA, a tudi Avstralija in Nova Zelandija, države, ki so jih v pretežni meri oblikovali prav prilivi migrantov in beguncev.

Ali lahko begunci predstavljajo nevarnost nacionalni varnosti držav? Ni mogoče izključiti možnosti, da se bodo v množici beguncev pretihotapili tudi takšni, ki bi lahko in morda tudi bodo v državi gostiteljici predstavljali grožnjo javni in nacionalni varnosti, a bi bilo še veliko bolj zmotno predpostaviti, da so vsi begunci grožnja varnosti. Zagotovo je begunski val veliko breme in izziv tako za begunce kot države gostiteljice, a evropske države bodo same morale poiskati načine, kako ob tej novi realnosti najti primerne rešitve za vse. Pomembni so predvsem vzajemnost, razumevanje in strpnost na obeh straneh, lahko si samo želimo, da nikoli sami ne pridemo v takšne razmere, da bi bili prisiljeni k odhodu iz svojih domov.

Kje v Sloveniji in kako lahko pomagamo beguncem? Begunski val je Slovenijo vsaj za zdaj obšel, a si ne moremo zatiskati oči, da ta težava ne obstaja ali da je nekje daleč od nas. Nekatere dobrodelne organizacije so že stopile skupaj ter zbrale pomoč za begunce v naši bližini, nekatere akcije pa bodo potekale v prihodnjih dneh in bomo o njih, ko izvemo, poročali.

Begunci, ki so že v organizirani skrbi držav gostiteljic, že imajo vsaj streho nad glavo ter vodo za pitje in osnovno higieno, a mnogo jih je še vedno prisiljenih svojo priložnost čakati na odprtem brez vsega. Ti begunci so najbolj hvaležni za pitno vodo, odeje, oblačila za zaščito pred dežjem in živila s podaljšanim rokom trajnosti (nimajo hladilnikov za hranjenje sveže hrane). Večje dobrodelne organizacije bodo te temeljne potrebščine nabavljale tudi z denarjem in prostovoljnimi prispevki.