Dva dneva D za Pozitivno Slovenijo

Medtem ko je težko verjeti, da predsednica vlade in predsedujoča PS Alenka Bratušek na kongresu 19. oktobra ne bi kandidirala, pa bi lahko ustanovitelj PS in ljubljanski župan Zoran Janković v svojem slogu stopnjeval napetost tudi po 24. septembru, torej po roku za evidentiranje kandidatov za vodilno funkcijo v stranki. Kandidate za predsednika lahko namreč predlagajo vsi člani stranke, soglasje pa seveda poda le kandidat sam. Drugi oktober bo drugi dan D za Pozitivno Slovenijo, saj na samem kongresu ne bo več mogoče vložiti kandidature.

Drugih kadrovskih sprememb ne bo, saj PS novega predsednika voli zaradi Jankovićevega odstopa, medtem ko imajo podpredsedniki stranke, Robert Golob, Maša Kociper in Melita Župevc, ter člani preostalih organov PS mandat do konca štiriletnega obdobja. Edina sprememba bi se teoretično lahko zgodila na mestu generalnega sekretarja – direktorja stranke, ki ga imenuje vodja stranke. Se bo Bratuškova res poslovila, če Janković kandidira? Čeprav je Bratuškova napovedala, da ne bo šla v spopad z Jankovićem, če se bo odločil za ponovno kandidaturo, bo verjetno to napoved težko izpolnila tudi zaradi pritiskov tistih znotraj vladajoče stranke, ki so vezani na vladni in parlamentarni mandat. Jankovićeva kandidatura bi pomenila vsaj razkol v PS, v primeru njegove zmage pa tudi konec vladne koalicije, ki je nastala pod pogojem, da ljubljanski župan odstopi z mesta predsednika stranke.

Zaradi Gašparja Mišiča so stvari bolj jasne Da je kandidatura Bratuškove zelo verjetna in zaželena, je pokazala tudi podpora poslanske skupine Bratuškovi ob primeru Gašparja Gašparja Mišiča. Čeprav je bil sklep po sestanku vodstva stranke in poslanske skupine 28. avgusta formalno vezan na primer nekdanjega državnega sekretarja v njenem kabinetu, je bila pomenljiva izjava vodje poslancev Janija Möderndorferja. Dejal je namreč, da ima Bratuškova popolno podporo vseh poslancev in poslank za svoje delovanje v koaliciji tudi v prihodnje.

Volijo lahko vsi člani PS, a še ni jasno, kako Zanimivo je tudi, da je za zdaj odprta možnost, kako bodo člani stranke glasovali o predsedniku oziroma predsednici. Odločitev o tem bo padla po 2. oktobru, ko bo izvršni odbor odločil, ali bodo na kongresu glasovali z javnim glasovanjem (če bi bil za predsednika en kandidat) ali pa bodo izvedli "klasično" glasovanje, kot je v navadi v drugih parlamentarnih strankah. Razlika je v tem, da v preostalih strankah velja delegatski sistem, medtem ko v PS predsednika volijo vsi člani stranke.

Prav zato je mogoče tudi glasovanje po pošti in razglasitev rezultatov na kongresu, a je za to malo možnosti, saj bi takšno glasovanje v razgretem in negotovem ozračju v stranki verjetno sprožilo sumničenje o mogočih zlorabah.

Molk vodilnih Uradno je informacije o dogajanju v stranki težko dobiti, Robert Golob nam je na primer dejal, da obstaja dogovor vodilnih, da javnih izjav ne dajejo, neuradno pa naj bi tudi prepričevali Jankovića, naj ne kandidira.

Jankovićevo gledališče Mogoče je, da bosta odločitev Bratuškove in (ali) Jankovića znani v prihodnjih dneh, a zgodovina pravi, da se Janković volilnih zgodb loteva gledališko. Ljubljanski župan sicer zavrača vse vsebinske komentarje glede svoje kandidature in pušča odprte vse možnosti, v zadnjih mesecih pa ima ob torkih novinarske konference, ki so njegov kanal za komuniciranje z javnostjo tako v zvezi z lokalno kot nacionalno politiko.

Predsednica vlade in njen krog bi najraje videla, da bi Janković čim prej sprejel odločitev in ne bi čakal do zadnjega trenutka, kot je bila njegova navada ob dosedanjih kandidaturah na lokalni in državni ravni ter ob drugih odločitvah. Spomnimo na kongres PS januarja letos, kjer je zamrznil kandidaturo, odločitev pa je sporočil prav tam, ne da bi s tem prej seznanil najožje sodelavce. Kar veliko vode je preteklo tudi do formaliziranja te odločitve z odstopno izjavo, brez katere bi bil verjetno Janez Janša še vedno predsednik vlade ali pa bi imeli še ene predčasne volitve.

Solo kandidatura Bratuškove pomeni vojno Če bi se Bratuškova odločila javno razglasiti kandidaturo, preden bi Janković sporočil svojo odločitev, bi to verjetno pomenilo "vojno" oziroma odprt boj za vodenje Pozitivne Slovenije. V tem primeru bi bil tretji dan D za PS 19. oktober, ko bi se odločali med razumom in čustvi. Zoran Janković je bil do zdaj v volilnih bojih, kjer so prevladovala čustva, zmagovalec, v politični bitki za vodenje vlade, kjer je prevladoval hladni politični pragmatizem, pa poraženec.