Družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere

Kot nam je povedal Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.umu, specialisti družinske in splošne medicine že tako delajo v nevzdržnih razmerah, zato bodo na jutrišnjem sestanku dorekli že pripravljene ukrepe, ki jih bodo začeli izvajati takoj.

Ob tem je poudaril, da je nekoliko ironično, da jih sploh imenujejo ukrepi, saj bodo z njihovim izvajanjem pravzaprav končno začeli spoštovati zakon o zdravniški službi, ki jim med drugim nalaga, da delajo strokovno, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo bolnike lahko končno začeli obravnavati skladno z doktrino.

Tako s strokovnega kot varnostnega vidika je nesprejemljivo, da imaš za bolnika tako malo časa

Trenutno je čas za bolnike zelo skopo odmerjen, kar pomeni okoli pet minut za vsakega od približno 60 do 70 bolnikov na dan, "kar je trikrat več, kot je strokovno sprejemljivo, in ti ne omogoča, da bolnika oskrbiš skladno z doktrino, niti tega, da z njim vzpostaviš ustrezen odnos". Nedopustno pa je po njegovih besedah tudi z vidika varnosti. Ob tem je opozoril na primer kolegice, ki je bila prejšnji teden pravnomočno obsojena na zaporno kazen, ker se zaradi prepolne ambulante ni mogla odzvati na nujni klic, saj je bila vzporedno zadolžena še za urgenco.

Zato bodo začeli bolnike, ki so bolj kompleksni in potrebujejo več njihove pozornosti, maksimalno strokovno obravnavati: "Vendar pa bo to moralo biti na račun obravnave manj zahtevnih bolnikov. Za njih bomo poskrbeli tako, da jih bomo napotili na sekundarno raven, kar pomeni, da bodo deležni ustrezne oskrbe, vendar bo ta nekoliko dražja." Po Muževičevem prepričanju takšen pristop ne bi smel podaljšati čakalnih dob v specialističnih ambulantah, če bi njihovi kolegi na sekundarni ravni, prav tako kot zdravniki družinske medicine, nekaj svojega dela začeli opravljati zastonj. Prav tako se pritisk na specialistične ambulante ne bi smel povečati, ker bo moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) jeseni zaradi evropske direktive, ki bo bolj odprla možnosti zdravljenja v tujini, tudi zanje kriti stroške.

Prihranek pri 500 novih zdravnikih družinske medicine bi pomenil okoli 150 do 250 milijonov evrov

Muževič tudi pove, da njihovi ukrepi pomenijo prihranek za zdravstveno blagajno, ker je dokazano, da dodaten zdravnik družinske medicine med drugim pomeni manjše število hospitalizacij in smrti: "Pri 500 novih zdravnikih družinske medicine bi prihranili od 150 do 250 milijonov evrov."

Kot še pojasni, so pripravili dokument z mogočimi rešitvami, od katerih jih je precej finančno nevtralnih, na primer debirokratizacija družinskih zdravnikov. "Ena od rešitev, ki sicer ni finančno nevtralna, bi bila tudi, da bi vsaj za letos stabilizirali poslovanje v družinski medicini, da bi ostalo dovolj denarja za bolnike in kader. Pomembno pa je tudi, da mlade prepričamo, da pridejo in ostanejo v družinski medicini."

Pojasnil je tudi, da bi morali v Sloveniji, če bi želeli ujeti povprečje EU, imeti 700 družinskih zdravnikov več, kar je okoli 70 odstotkov. "Če pa bi hoteli ujeti povprečje bolj razvitih držav omenjene unije, pa bi nas moralo biti 800 več."

Povedal nam je tudi, da so se o težavah v družinski medicini veliko pogovarjali tako z ministrstvom za zdravje kot tudi ZZZS-jem. "Minister nas zelo podpira, vendar ima v vladi premalo politične moči, da bi tudi kaj spremenil. Na ZZZS-ju pa razmišljajo preveč birokratsko, zato ne razumejo, kaj pomeni pregledati 70 bolnikov na dan."