Dragica Kotnik: Vsi smo vedeli, da je bilo to mesto rezervirano za Škrleca

Predsednica Državnotožilskega sveta Alenka Mežnar bo na zahtevo ministra za pravosodje pripravila poročilo glede očitkov o koruptivnem ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Državnotožilski svet se bo o očitanih kršitvah predvidoma izrekel maja. V društvu državnih tožilcev pa Fišerju izrekajo podporo. Kot so sporočili iz Državnotožilskega sveta, zaradi zahtevnosti in resnosti obravnavane zadeve poročila ne bo mogoče pripraviti do seje, ki je sklicana za 22. aprila, zanesljivo pa bo to mogoče do naslednje seje, ki bo maja.

Premier Miro Cerar sicer poziva Državnotožilski svet, naj se čim prej sestane na temo očitkov zoper Fišerja. V pogovoru s Klemenčičem sta namreč oba ugotovila, da je po zakonu Državnotožilski svet tisti, ki mora sprejeti prvo odločitev.

Politično kadrovanje, ne strokovno Imenovanje Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva je tipičen primer koruptivnega ravnanja in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic generalnega državnega tožilca, pravi državna tožilka v suspenzu Dragica Kotnik.

Preden je Boštjan Škrlec postal državni sekretar, je namreč opravljal manj zahtevno delo, ki bi ga lahko opravljali tudi strokovni sodelavci. S prihodom ministra Zalarja je bil imenovan za državnega sekretarja. "Tipično politično kadrovanje, ne pa strokovno," ocenjuje Kotnikova.

"Nato sta skupaj s Hinkom Jenullom odšla na ministrstvo za pravosodje, k Zalarju in njuna edina ali vsaj glavna naloga je bila spisati nov tožilski zakon. V tem zakonu sta predvidela mesto generalnega direktorja tožilstva, ki prej ni obstajalo. Vsi smo vedeli, da je to mesto rezervirano za Škrleca."

Minister Zalar poskrbel za imenovanje Škrleca Škrlec je dan pred odhodom vlade postal višji tožilec, čeprav se je tožilskemu delu pred tem odpovedal.

Kotnikova opisuje, kako je potekalo Škrlečevo imenovanje: "Vem, da se premier Pahor ni strinjal s tem, da se zadnje sekunde pred odhodom vlade kadruje, pa je bilo vse organizirano tako, da je na zadnji seji, zadnji dan vladanja, Pahor nenadoma imel telefonski klic. Pri vodenju seje ga je nadomestil Zalar, ki pa je nemudoma spremenil dnevni red in na dnevni red uvrstil imenovanje Škrleca, čeprav je bilo to pred tem večkrat zavrnjeno. Seveda tudi nikomur ni padlo na pamet, da bi preganjal Zalarja zaradi zlorabe položaja."

"Zanimivo je, da veliki borec proti korupciji Klemenčič ni bil sposoben obravnavati tega primera. Po mojem ga ni hotel," meni Kotnikova.

"Sicer pa bi Fišer moral odstopiti tudi zato, ker sem denimo jaz že več mesecev nezakonito v suspenzu. Že več mesecev nisem v nobenem postopku. S tem, ko je bila lani končana preiskava in niso vložili obtožbe, so prenehali vsi pogoji za suspenz. A to je že druga zgodba ..." sklene državna tožilka.

Suspendirana višja državna tožilka Dragica Kotnik je bila v kazenskem postopku, ker naj bi novinarju posredovala interni tožilski dokument o aferi Baričevič. Obravnavala jo je tudi KPK, takrat pod vodstvom Klemenčiča, na podlagi njene odločbe pa je bil zoper Kotnikovo uveden disciplinski postopek. "Čeprav je bila mojem primeru odločba KPK popolnoma nesmiselna in elementov korupcije ni imela," trdi Kotnikova.