Četrtek, 1. 8. 2024, 21.30
4 mesece, 3 tedne
Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro po novem do 30 dni, v praksi pa ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Na ministrstvu za zdravje so na vprašanje STA, ali so imeli izvajalci dovolj časa za pripravo na pravilnik, odgovorili, da ta predvideva prehodne roke za pripravo na novosti. Kot je razvidno iz pravilnika, bodo imeli izvajalci za spremembe pri uvrščanju bolnikov na odpadle ali dodatne termine na voljo dva meseca.
Danes je začel veljati novi pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Pravilnik med drugim dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro podaljšuje s 14 na 30 dni. Izvajalci pa bodo morali na proste termine naročati tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.
Pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje 19. julija objavilo v uradnem listu, med drugim uvaja nov način prenaročanja bolnikov na odpovedane termine z izračunom faktorja relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve, so navedli na ministrstvu.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so za STA pojasnili, da jim bo faktor, katerega bolnika lahko uvrstijo na odpovedan ali nezaseden termin, izračunal informacijski sistem. A bodo morali počakati na posodobitev informacijskega sistema.
Pred termini izvajalci dvakrat v stik z bolniki
Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat. To vključuje potrditev termina in opomnike bolnikom, s čimer želijo zmanjšati tveganje neopravičenih odsotnosti.
Ob tem so na ministrstvu za STA dodatno pojasnili, da novi pravilnik ne predvideva dvakratnega preverjanja, ali se bodo bolniki udeležili termina, le dvakratni stik z bolnikom. To je lahko tudi obvestilo prek portala zVem, sporočila SMS ali pošte. Pri tem je prvi stik že to, da je bolnik obveščen o terminu ali okvirnem terminu, kar se je dosledno izvajalo že do sedaj, so pojasnili.
Na ministrstvu sicer še letos načrtujejo spremembe, po katerih bodo bolniki pred termini obravnav obvestila dobivali tudi prek portala zVem.
Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro s 14 na 30 dni
Doslej je najdaljša dopustna čakalna doba pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro znašala 14 dni, novi pravilnik pa jo podaljšuje na 30 dni. Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj medtem ostajajo enake. Tako še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitve s stopnjo nujno 24 ur. Pri stopnji hitro najdaljša dopustna čakalna doba znaša 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro nekateri bolniki sicer čakajo nad dopustnimi čakalnimi dobami.
Na ministrstvu priznavajo, da bodo ne glede na administrativno določeno dolžino čakalne dobe za bolnike ostale enake. Na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo pri stopnji zelo hitro, so odgovorili, da zaradi težav, o katerim jim poročajo izvajalci.
Pri nekaterih zdravstvenih storitvah drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe
Za nekatere posebej določene zdravstvene storitve pa pravilnik predvideva drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe. Za ortopedske operacije pri stopnjah hitro in redno najdaljša dopustna čakalna doba tako denimo znaša 360 dni.
Medtem se ob sumu malignih obolenj določi stopnja nujno ali zelo hitro. Če se določi stopnjo zelo hitro, znaša najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni od uvrstitve na čakalni seznam. "S tem se zagotavlja pravočasna diagnoza in zdravljenje ter zmanjšuje tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov," so poudarili na ministrstvu.
Najdaljše dopustne čakalne dobe pa ne veljajo za kontrolne preglede, je med drugim poročala STA.
