Ponedeljek, 26. 1. 2026, 4.00
2 uri, 50 minut
Donosi pokojninskih skladov v 2025: delniški spet na vrhu, a rast je bila nižja kot leto prej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,91
Donosi pokojninskih skladov v letu 2025 so bili pozitivni, a nižji kot leta 2024. Upravljavci skladov v letošnje leto zrejo z zmernim optimizmom.
Pokojninski skladi so v letu 2025 večinoma dosegli precej nižje donose kot v izjemnem letu 2024. Najbolj sta izstopala delniška sklada Pokojninske družbe A (donos je bil 12,77-odstoten) in Skupine Triglav (11,53 odstotka), donosnost vseh drugih delniških podskladov je bila manj kot osemodstotna, kar večina analitikov pripisuje zaletavim ukrepom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so vplivali tudi na vrednost dolarja. Upravljavci sicer za leto 2026 napovedujejo še več volatilnosti na trgih, kot nevarnosti pa spet izpostavljajo politiko ZDA, vrednost dolarja in visoko vrednotenje tehnoloških delnic.
Kdo je bil v letu 2025 najboljši?
Po zbranih podatkih upravljavcev je najvišjo donosnost v letu 2025 dosegel Delniški sklad Pokojninske družbe A (12,77 %), tik za njim pa Delniški Skupni pokojninski sklad Skupine Triglav (11,53 %). Pri drugih delniških skladih so bile rasti nižje, praviloma v razponu od okrog štiri do osem odstotkov.
Kaj to pomeni za varčevalce? Večina varčevalcev je zaradi nižjih donosov lani v primerjavi z rekordnim letom 2024 manj oplemenitila vplačana sredstva v dodatno pokojninsko varčevanje, kar se potem odraža v nižji renti po upokojitvi, še vedno pa je (sploh v delniških skladih) dosegla spodobne donose.
Zakaj so razlike med pokojninskimi skladi tako velike?
Upravljavci kot skupni imenovalec za leto 2025 izpostavljajo nadaljevanje rasti delniških trgov, vendar ob več "zavorah" kot leto prej: opozarjajo namreč na še več geopolitične in trgovinske negotovosti ter izrazito valutno tveganje za evrske vlagatelje. Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, poudarja, da so se evropske delnice v 2025 kot naložbe izkazale bolje kot ameriške, tudi ob dejstvu, da je ameriški dolar v primerjavi z evrom izgubil okoli deset odstotkov. To je pomenilo, da je bolj evropsko usmerjen portfelj v takem okolju imel lani konkurenčno prednost.
Blaž Hribar, član uprave Pokojninska družba A, pravi, da so v zadnjem letu dogajanje na kapitalskem trgu precej krojile poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Zanj je znano, da neprestano testira, do kod lahko gre. Če govorimo o kapitalskih trgih: ko gre predaleč in povzroči padec na delniških trgih, stopi korak nazaj," pojasnjuje Hribar.
"Zadnje leto je pokazalo, da smo imeli zelo prav z bolj evropsko fokusiranim portfeljem. Teme, ki se zdaj kažejo kot ključne za Evropo, govorim o obrambni, tehnološki, industrijski energetski samostojnosti, lahko po mojem mnenju še kakšno leto ali dve predstavljajo zagon za kapitalske trge," pravi Hribar.
Na obvezniških trgih je negotovost in rast proračunskih primanjkljajev ter s tem nadaljevanje nebrzdanega zadolževanja držav povzročilo zmanjšanje zaupanja v državne obveznice, kar je bilo še posebej opazno na obveznicah daljših ročnosti, ki zapadejo čez deset let in več.
Generali Investments
V Pokojninski družbi A dodajajo, da so z nižjo izpostavljenostjo do najbolj vročih tem – kombinacijo navdušenja nad umetno inteligenco in optimizmom glede gospodarske politike ZDA ob prevzemu mandata Donalda Trumpa – ter z dokupi ob večjih padcih cen delnic med letom 2025 dosegli nadpovprečen rezultat: njihov delniški sklad je leto končal z 12,77-odstotno donosnostjo.
V Skupini Triglav so kot ključni dejavnik za donosnost pokojninskih skladov v letu 2025 izpostavili rast delniških trgov, povezano z optimizmom glede dolgoročnih učinkov umetne inteligence, vendar pa so ob tem opozorili, da je bil za evrske vlagatelje občuten tudi negativni valutni vpliv zaradi razmerja med vrednostjo evra v primerjavi z dolarjem.
Podobno sliko rišejo v družbi Generali: negotovost na trgih naj bi bila v 2025 izrazitejša (tarife, geopolitične napetosti), hkrati pa naj bi padec dolarja "pojedel" del pričakovanih donosov na ameriškem delu trga. Na obvezniških trgih pa so zaznali dodatne pritiske, zlasti pri daljših ročnostih.
Pri Modri zavarovalnici leto 2025 opisujejo kot tretje zaporedno pozitivno leto, ko je bilo glavno gonilo nadaljevanje bikovskega trenda na delniških trgih, tudi oni pa izpostavljajo, da bi bile številke brez padca dolarja občutno višje.
Ob visokih donosih pretežno delniških pokojninskih skladov bi marsikdo pomislil, da zamuja z varčevanjem v konservativnejših mešanih ali zajamčenih skladih. Ker na splošno velja, da je večina varčevalcev slabo seznanjena z možnostmi in dodatnemu pokojninskemu varčevanju namenja malo pozornosti, je tak razmislek seveda na mestu.
Vsak varčevalec ima pri pokojninski družbi, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje, vsako leto pravico zamenjati sklad. Na področju pokojninskih skladov pokojninska reforma uvaja pomembne spremembe, o katerih se je v javnosti govorilo bolj malo, čeprav jih upravljavci ocenjujejo kot zelo pozitivne.
Ena najpomembnejših je dopustitev, da se tudi starejši varčevalci vključijo v dinamični podsklad, ki temelji na naložbah v delnice. Če je prej veljalo, da so morali vplačila zavarovancev po 50. letu starosti vlagati v manj tvegan sklad, lahko po novem zavarovanci vse do 60. leta varčujejo v pretežno delniških skladih, ki so se v zadnjih desetih letih izkazali z največjim potencialom za visoko donosnost.
Tako kot v preteklosti tudi tokrat v pokojninskih družbah zavarovance pozivajo, naj bodo bolj aktivni in se recimo pozanimajo o možnosti prehoda v bolj tvegan delniški podsklad. Ker je zdaj to omogočeno za delavce vse do 60. leta – po tem letu morajo še vedno pristopiti k zajamčenemu skladu –, je zavarovancev, ki lahko izkoristijo to možnost, ogromno.
A podatki na žalost govorijo o tem, da so ljudje, ko gre za dodatno pokojninsko zavarovanje, večinoma nezainteresirani. V Zavarovalnici Triglav so recimo postregli s podatkom, da ima kar 65 odstotkov delavcev, zavarovanih pri njih, sredstva naložena v obvezniškem skladu z zajamčeno donosnostjo, v katerem bi morali varčevati v zadnjih letih pred upokojitvijo.
Kakšni so obeti za donosnost pokojninskih skladov v letu 2026?
Upravljavci pokojninskih skladov se glede 2026 večinoma strinjajo v dveh točkah:
- pričakovanja so ne glede na pretrese v svetovni politiki zmerno pozitivna,
- volatilnost na trgih pa bo verjetno večja kot v "mirnejših" obdobjih.
V Skupini Triglav pričakujejo razmeroma ugodno makrogospodarsko okolje, a opozarjajo na večja geopolitična tveganja in razmeroma visoka vrednotenja delov trga, kar lahko prinese več kratkoročnih nihanj.
V družbi Generali pravijo, da so obeti podobni kot lani: ameriška politika vnaša nemir, možni so pritiski na dolar, obvezniški del pa bi lahko ostal zahtevnejši – predvsem pri ročnostih nad deset let.
Geopolitična negotovost se zvišuje, hkrati pa so vrednotenja v nekaterih segmentih finančnih trgov razmeroma visoka. Vse to lahko poveča občutljivost trgov na negativne novice. Zaradi tega pričakujemo, da bo leto 2026 bolj volatilno, z več kratkoročnimi nihanji na finančnih trgih.
Skupina Triglav
V Pokojninski družbi A so precej neposredni: ključna vprašanja za leto 2026 so po njihovi oceni, koliko prostora je po dolgem bikovskem ciklu še ostalo za rast, kako se bo razpletla zgodba z vrednotenjem družb na področju umetne inteligence, kjer bo zanimivo spremljati, ali bomo doživeli pok balona ali nadzorovano spuščanje vrednosti delnic, ter ali bodo obvezniški trgi še naprej tolerirali visoke fiskalne primanjkljaje. Njihova osnovna drža je previdnejša, z več naklonjenosti do obveznic srednje ročnosti in zadržanostjo pri najbolj visoko vrednotenih segmentih delniškega trga.
Umetna inteligenca je poskrbela za izjemno visoka pričakovanja tržnih udeležencev (od samovozečih vozil in robotov do lajšanja večine opravil itd.), ki predstavljajo izjemno visoko tveganje, če ta pričakovanja ne bodo uresničena.
Pokojninska družba A
Pri PRVA pokojninska družba so povedali, da so se zaradi negotovosti že lani odločili nekoliko zmanjšati izpostavljenost delnicam iz ZDA in dodati delnice s trgov v razvoju. "Pri sektorjih pa smo glede na rekordna vrednotenja tehnoloških delnic v preteklem letu nekoliko zmanjšali izpostavljenost na tem trgu in povečali izpostavljenost delnicam iz sektorja zdravstva," so še pojasnili.
