Četrtek, 22. 1. 2026, 14.22
3 tedne, 5 dni
Strokovnjaki o makroekonomskih trendih in naložbenih odločitvah v času negotovosti
Kaj pomenijo inflacija, obresti in rast za vlagatelje za letošnje kapitalske trge
Globalno gospodarstvo v letu 2026 zaznamuje zmernejša, a stabilnejša rast, ocenjujejo pri družbi NLB Skladi.
Kapitalski trgi v leto 2026 vstopajo v okolju, ki je hkrati polno priložnosti in tveganj. Po obdobju hitrih obrestnih dvigov in umirjanja inflacije se vlagatelji znova osredotočajo na temeljna vprašanja: kakšna bo gospodarska rast, kako se bodo gibale obrestne mere in kateri naložbeni razredi imajo v takšnem okolju največ možnosti za dolgoročni donos.
Globalno gospodarstvo v letu 2026 zaznamuje zmernejša, a stabilnejša rast, ocenjujejo pri družbi NLB Skladi. Inflacija se je v primerjavi z vrhovi iz preteklih let umirila, kar zmanjšuje pritisk na centralne banke, zato se te vse bolj premikajo iz faze restriktivne denarne politike v obdobje previdnega prilagajanja.
Makroekonomsko ozadje: počasnejša rast, a stabilnejši temelji
Njihove analize kažejo, da rast v ZDA dodatno podpirata višja produktivnost in nadaljnja digitalizacija, zlasti na področju umetne inteligence. V Evropi pa je okrevanje bolj postopno, vendar ga podpirajo javne investicije, energetska stabilizacija in okrepljena fiskalna poraba.
Rast v ZDA dodatno podpirata višja produktivnost in nadaljnja digitalizacija zlasti na področju umetne inteligence. Na fotografiji: finančno središče Wall Street v New Yorku.
Pomemben dejavnik ostaja tudi relativno nizka zadolženost podjetij in gospodinjstev, kar zmanjšuje tveganje širših finančnih pretresov in gospodarstvu daje več manevrskega prostora ob morebitnih šokih.
Fiskalna politika in umetna inteligenca kot dolgoročna gonili rasti
Leto 2026 bi lahko prineslo bolj ekspanzivno fiskalno politiko v več razvitih gospodarstvih, kar pomeni več javne porabe in investicij. Te so pogosto usmerjene v infrastrukturo, energetski prehod in digitalne tehnologije, je med drugim napovedal višji upravitelj premoženja v družbi NLB Skladi Rok Potočnik.
Ocenjuje tudi, da se ob nadaljnjem hitrem razvoju umetne inteligence, ki ne vpliva zgolj na tehnološki sektor, temveč postopno spreminja tudi industrijo, storitve in produktivnost dela, dolgoročno ustvarja pogoje za višjo gospodarsko rast, hkrati pa prinaša tudi večjo razliko med zmagovalci in poraženci na trgih.
Višji upravitelj premoženja v družbi NLB Skladi Rok Potočnik: Leto 2026 bi lahko prineslo bolj ekspanzivno fiskalno politiko v več razvitih gospodarstvih.
Zakaj so trgi lahko bolj nihajni, a ne nujno bolj tvegani
Kombinacija geopolitičnih napetosti, sprememb obrestnih mer in tehnoloških prebojev pomeni, da bo leto 2026 verjetno zaznamovano s povečanimi nihanji finančnih trgov. To pomeni pogostejše in večje kratkoročne premike cen, ne pa nujno slabših dolgoročnih donosov, ocenjujejo pri družbi NLB Skladi.
Za dolgoročne vlagatelje so takšna obdobja pogosto zahtevna psihološko, a hkrati omogočajo bolj premišljene nakupe ob začasnih padcih cen.
Delnice, obveznice ali denar?
Ena ključnih odločitev vsakega vlagatelja je razmerje med različnimi naložbenimi razredi, saj ima vsak svojo vlogo in svoja tveganja. Razlog več, zakaj je najboljša naložba razpršena na različne oblike. Delnice namreč omogočajo višji dolgoročni potencial, a prinašajo tudi več kratkoročnih nihanj in so zato primerne za dolgoročna vlaganja. Prav v okolju gospodarske rasti, tehnološkega napredka in stabilnih finančnih razmer delnice ostajajo pomemben steber dolgoročnega vlaganja, izpostavljajo v družbi NLB Skladi.
Delnice imajo največji potencial rasti, a tudi največja – predvsem kratkoročna – tveganja, zato so primerne za naložbe na dolge proge.
Po drugi strani pa obveznice prinašajo več stabilnosti in rednejše donose, a zato tudi omejen potencial rasti. Po obdobju zelo nizkih obresti so obveznice ponovno dobile vlogo stabilizatorja portfelja, čeprav dolgoročno običajno ne prehitevajo delnic.
Denar: likvidnost in varnost, a izguba kupne moči
Denarna sredstva na računih ali v denarnih skladih ponujajo največjo likvidnost in nizko tveganje, zato pa so primerna za kratkoročne potrebe in rezervo, toda dolgoročno ne ustvarjajo realne rasti premoženja. Pogosto celo niti ne ohranjajo kupne moči, zlasti ob inflaciji.
Denar je zato pomemben kot varnostna blazina, ne pa kot dolgoročna naložba, so povedali v družbi NLB Skladi na tradicionalnem letnem srečanju z mediji.
Član uprave NLB Skladov Blaž Bračič: Daljše varčevalno obdobje omogoča boljše izkoriščanje obrestno-obrestnega učinka ter večjo odpornost proti kratkoročnemu nihanju trgov, kar je še posebej pomembno v okolju, kjer klasični varčevalni produkti pogosto ne sledijo inflaciji."
Mladi vlagatelji in pomen časa pri ustvarjanju premoženja
Ob pogledu na preteklo leto so v družbi NLB Skladi predstavili pomen mladih, saj mlajše generacije v zadnjih letih kažejo večje zanimanje za varčevanje in vlaganje. "V ospredju ni več le vprašanje donosnosti, temveč razumevanje časa kot ključnega dejavnika pri ustvarjanju premoženja," je pojasnil član uprave NLB Skladov Blaž Bračič.
"Daljše varčevalno obdobje omogoča boljše izkoriščanje obrestno-obrestnega učinka ter večjo odpornost proti kratkoročnemu nihanju trgov, kar je še posebej pomembno v okolju, kjer klasični varčevalni produkti pogosto ne sledijo inflaciji," je še povedal Bračič.
Individualni naložbeni računi in prihodnost dolgoročnega varčevanja
Dotaknili so se tudi individualnih naložbenih računov (INR), ki jih lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih z namenom, da bi številnim državljankam in državljanom olajšalo (in v velikem številu primerov pocenilo) vstop na trg kapitala.
Predsednik uprave NLB Skladov Luka Podlogar
Takšni računi bi lahko dolgoročno prispevali k bolj strukturiranemu vlaganju, večji finančni disciplini in učinkovitejšemu davčnemu okviru za dolgoročne cilje, kot so pokojnina, stanovanje ali finančna varnost v poznejših letih. Ob tem pri družbi NLB Skladi opozarjajo, da INR sami po sebi ne odpravljajo naložbenih tveganj, a vendarle lahko pomembno vplivajo na vedenje vlagateljev in spodbujajo dolgoročno razmišljanje.
Leto, ki se ga bodo radi spominjali
Preteklo leto je družba NLB Skladi končala z rekordnimi rezultati z več kot 103 tisoč vlagatelji in tremi milijoni evrov v krovnem skladu, je povedal predsednik uprave NLB Skladov Luka Podlogar: "Skupaj z upravljanjem premoženja prek alternativnih skladov, storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ter povezanimi družbami v regiji – NLB Fondovi Skopje in NLB Fondovi Beograd – skupna vrednost upravljanega premoženja presega 3,7 milijarde evrov."
Predstavil je še, da je v letu 2025 neto prodaja dosegla 245,5 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 46 odstotkov celotne neto prodaje na slovenskem trgu upravljanja premoženja.