SiolNET. Novice Slovenija
3,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dogovor o migracijah "ni zavezujoč in pravno nima nobenih učinkov"

3,15

termometer

Prebežniki | Prebežniki med reševalno akcijo v Sredozemskem morju | Foto: Reuters
Prebežniki med reševalno akcijo v Sredozemskem morju Foto: Reuters

Zunanji minister Miro Cerar je po današnji seji vlade napovedal, da bo Slovenija decembra v Marakešu sodelovala pri sprejemanju dogovora ZN o migracijah. Čeprav omenjeni dogovor ni zavezujoč, so poslanci opozicijskih strank SDS, NSi in SNS vlado prejšnji teden pozvali, naj odstopi od dogovora, ki po njihovi mnenju izenačuje begunce in migrante ter legalizira nezakonite migracije. Kot so poudarili, tovrstni politični akti, četudi niso pravno zavezujoči, državo zavezujejo politično.

Zadnja med državami, ki je odrekla podporo globalnemu dogovoru Združenih narodov (ZN) o migracijah, je Češka. Uradna Praga je namreč prepričana, da omenjeni dogovor, ki ga bodo države na mednarodni konferenci v Marakešu podprle z aklamacijo, ne s podpisom, briše jasno ločnico med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.

migranti Novice Slovenska vlada še naprej podpira globalni dogovor o migracijah

V EU dogovora za zdaj ne podpirajo štiri države

Podporo dogovoru, ki ni pravno zavezujoč, so poleg Češke doslej odrekle ZDA, Avstralija, Madžarska, Bolgarija in Avstrija. Avstrijski podkancler iz vrst skrajno desnih Svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache je oktobra poudaril, da so nekatere točke iz dogovora kritične in da vlada na Dunaju ne bo privolila v to, da bi migracije obravnavali kot človekove pravice. 

Dogovor je bil predmet polemik tudi na Hrvaškem. Čeprav je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović izjavila, da takšnega dokumenta ne bo podpisala, Hrvaška ni napovedala odstopa od omenjenega dogovora.

Avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache je odločitev Avstrije o umiku iz dogovora ZN o migracijah pospremil z besedami, da avstrijska vlada ne bo pristala na to, da bi migracije obravnavali kot človekove pravice. | Foto: Reuters Avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache je odločitev Avstrije o umiku iz dogovora ZN o migracijah pospremil z besedami, da avstrijska vlada ne bo pristala na to, da bi migracije obravnavali kot človekove pravice. Foto: Reuters

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil sicer v začetku tega tedna kritičen do držav, ki so se umaknile iz dogovora. "Če ena, dve ali tri države odstopijo od dogovora ZN o migracijah, potem kot EU ne moremo braniti svojih interesov," je poudaril Juncker. O izstopu iz mednarodnega dogovora sicer razmišljajo tudi na Poljskem, zunaj Evrope pa tudi v Braziliji.

Miro Cerar Novice Cerar v Avstriji: Treba je razlikovati med begunci, ki potrebujejo zaščito, in nezakonitimi migracijami

Dogovor državam ne odvzema pravice do nacionalne migracijske politike

Na ministrstvu za zunanje zadeve danes pojasnjujejo, da Slovenija pri vsebini globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah nima zadržkov in da vlada omenjeni dogovor podpira še naprej. Omenjeni dogovor na 34 straneh določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Pogajalska izhodišča za omenjeni dogovor, ki ni pravno zavezujoč in državam ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, je Slovenija podprla marca letos.

Dokument med drugim sicer navaja, da so tako begunci kot tudi migranti "upravičeni do enakih univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki morajo biti vedno spoštovane, zaščitene in izpolnjene", vendar pa takoj v nadaljevanju potegne jasno ločnico med begunci in migranti. "Samo begunci so upravičeni do specifične mednarodne zaščite, ki jo določa mednarodno begunsko pravo," je zapisano v omenjenem dokumentu.

Kot je razvidno iz njegove vsebine, globalni dogovor ZN o migracijah ločuje begunce in migrante, saj poudarja, da so samo begunci upravičeni do mednarodne zaščite, ki jo zagotavlja mednarodno begunsko pravo. | Foto: STA Kot je razvidno iz njegove vsebine, globalni dogovor ZN o migracijah ločuje begunce in migrante, saj poudarja, da so samo begunci upravičeni do mednarodne zaščite, ki jo zagotavlja mednarodno begunsko pravo. Foto: STA

Hkrati dogovor potrjuje suverenost držav, da same določajo svojo nacionalno migracijsko politiko, in njihovo pravico, da migracijsko politiko v skladu z mednarodnim pravom vodijo na podlagi nacionalne sodne pristojnosti: "V skladu z njihovo suvereno sodno pristojnostjo lahko države ločujejo med zakonitim in nezakonitim migracijskim statusom." Eden od ciljev omenjenega dogovora je sicer tudi varna in dostojna vrnitev oziroma ponoven vstop migrantov v državo izvora.

Branko Grims, SDS Novice SDS zahteva, naj Slovenija zavrne dogovor ZN o migracijah #video

Mirjam Škrk: Če se država s takšnim dokumentom ne strinja, ga ponavadi ne podpre

O globalnem dogovoru ZN o migracijah bo prihodnjo sredo na izredni seji, ki jo je zahtevala največja opozicijska stranka SDS, razpravljal tudi državni zbor. Poslanec SDS Branko Grims je prejšnji teden poudaril, da dogovor ni pravno zavezujoč, a dodal, da tovrstni akti države zavezujejo politično. "Ti dokumenti ne zavezujejo v pravnem pomenu besede, niso iztožljivi pred evropskim sodiščem za človekove pravice, zavezujejo pa politično," je poudaril Grims.

Profesorica mednarodnega prava Mirjam Škrk na vprašanje, ali omenjeni dogovor na kakršenkoli način politično zavezuje Slovenijo, odgovarja, da gre v tem primeru za politično vprašanje.

"Na področju človekovih pravic je politični učinek morda res nekoliko večji, vendar je to politično vprašanje. Država, ki se s takšnim dokumentom ne strinja, ga ponavadi ne podpre, saj se pričakuje, da ne bo v celoti ravnala v nasprotju z njim," pojasnjuje Škrkova.

Mednarodna pravnica Mirjam Škrk poudarja, da je vprašanje o tem, kakšne politične učinke ima za državo sprejetje takšnega dogovora, ki se dotika področja človekovih pravic, v prvi vrsti politično vprašanje.  | Foto: STA Mednarodna pravnica Mirjam Škrk poudarja, da je vprašanje o tem, kakšne politične učinke ima za državo sprejetje takšnega dogovora, ki se dotika področja človekovih pravic, v prvi vrsti politično vprašanje. Foto: STA

Z vidika mednarodnega prava je zadeva po njenih besedah sicer zelo preprosto. "Če gre za dokument v obliki priporočila oziroma deklaracije, ta ni zavezujoča in pravno nima nobenih učinkov. Saj tudi mednarodna pogodba zgolj s podpisom ali glasovanjem ni zavezujoča, dokler je država ne ratificira oziroma dokler je ne potrdi zadostno število držav pogodbenic, ki je predpisano v sami pogodbi," še dodaja mednarodna pravnica.

Begunec Novice Juncker kritičen do držav, ki ne podpirajo dogovora ZN o migracijah

Slovenija še naprej soglaša tudi z načeli marakeške deklaracije

Na zunanjem ministrstvu so danes med drugim poudarili, da se stališče Slovenije do marakeške deklaracije, ki se v javnosti pogosto napačno zamenjuje s prej omenjenim dogovorom ZN, ni spremenilo.

Kot so nedavno pojasnili, Slovenija soglaša z načeli marakeške deklaracije, ki temelji na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi in ter vračanju migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.

Politična deklaracija, ki je bila maja letos sprejeta v Marakešu, naslavlja pomembna vprašanja migracij tako na globalni ravni kot tudi na ravni odnosov med Afriko in Evropo. Deklaracija, ki prav tako ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta, med drugim navaja potrebo po "prilagojenem in koordiniranem odzivu za upravljanje tokov migracij v vseh njihovih vidikih".

Na ministrstvu za zunanje zadeve so pred kratkim poudarili, da Slovenija soglaša z načeli marakeške deklaracije. Danes so pojasnili, da stališče naše države do omenjenega dokumenta ostaja nespremenjeno.  | Foto: Melanie Likar Na ministrstvu za zunanje zadeve so pred kratkim poudarili, da Slovenija soglaša z načeli marakeške deklaracije. Danes so pojasnili, da stališče naše države do omenjenega dokumenta ostaja nespremenjeno. Foto: Melanie Likar

Deklaracija na osmih straneh obravnava pet področij migracij, in sicer razvojne koristi zakonitih migracij ter vzroke za nezakonite migracije, legalne migracije in mobilnost, zaščito in pravico do azila, preprečevanje in boj proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju in trgovini z ljudmi ter vračanje, ponoven vstop in reintegracijo migrantov.

Kritiki poudarjajo, da omenjena deklaracija prav tako ne ločuje med begunci in migranti, vendar je iz njenega besedila razvidno, da pri posameznih ciljih na eni strani ločeno obravnava koristi legalnih migracij in ukrepe za zaščito beguncev, na drugi pa zaščito in boj proti nezakonitim migracijam ter postopek vračanja posameznikov, ki ne izpolnjujejo pravice do azila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 87
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin