Ponedeljek, 4. 1. 2021, 19.49
3 leta, 3 mesece
Dobovšek proti Veselu: Ti zaslužki kažejo, da nekaj ni v redu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
106
So postranski zaslužki predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela v višini 200 tisoč evrov, ki mu jih vsako leto nakaže Fifa, v resnici nezakoniti? Ko gre za primer župana občine Log - Dragomer Mirana Stanovnika, je dokumentirano, javno objavljeno in arhivirano na več naslovih tako rekoč vse, od njegove prošnje za dodatno delo do pozitivnega odgovora KPK. Vesel na drugi strani pojasnjuje, da gre za njegov zasebni arhiv in da je soglasje dobil v neposredni komunikaciji z nekdanjim šefom KPK Borisom Štefanecem. Nekdanji član KPK, danes pa predsednik zunajparlamentarne stranke Dobra država Bojan Dobovšek, pa je za Planet ocenil, da visoki zaslužki predsednika računskega sodišča kažejo, da nekaj ni v redu.
Delo predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in vseh drugih državnih funkcionarjev neposredno ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, postranske zaslužke funkcionarjev pa zelo konkretno 26. člen prej omenjenega zakona, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu. Že v prvi alineji je izrecno določeno, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi.
Druga alineja določa izjeme: državni funkcionar opravlja lahko pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ali vodi kmetijo oziroma upravlja lastno premoženje. Potem pa je tu zelo pomembna obveznost. Funkcionar mora najkasneje v osmih delovnih dneh po začetku dela, v primeru Vesela je to nadzor nad poslovanjem Fife, o tem pisno obvestiti KPK ter svoji vlogi priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dodatne dejavnosti.
Stanovniku na KPK izdali dovoljenje in ga javno objavili
Puščavski lisjak Miran Stanovnik je leta 2014 postal župan občine Log - Dragomer. Funkcijo je prevzel kot poklicni župan. Aprila 2016 je KPK obvestil o tem, da odpira dodatno dejavnost. Na KPK so ga opozorili na nezdružljivost obeh funkcij in ga pozvali, naj zaprosi za izdajo dovoljenja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Junija je to tudi storil in pojasnil, da se ukvarja z motošportom na najvišjem nivoju, ob tem pa sodeluje tudi pri promociji varnosti v cestnem prometu.
Dovoljenje Mirana Stanovnika lahko, za razliko od dovoljenja Tomaža Vesela, tudi brez kakršnihkoli težav najdemo javno objavljenega na spletni strani KPK.
Po skrbnem preverjanju, ali bi lahko dodatna dejavnost vplivala na njegovo izpostavljenost korupcijskim tveganjem, so mu dovoljenje le osem dni kasneje na KPK nato tudi izdali. Omenjeno dovoljenje lahko, za razliko od dovoljenja Vesela, tudi brez kakršnihkoli težav najdemo javno objavljenega na spletni strani KPK. In čeprav Vesel govori, da so vsa domnevna soglasja za dodatno delo in postranske zaslužke na Fifi njegova zasebna dokumentacija, tudi to po poročanju Planeta ne drži.
Veselovega dovoljenja ni ne v arhivu sodišča ne v gradivu KPK
Kot kaže primer Mirana Stanovnika, je KPK izdano soglasje za njegove popoldanske zaslužke namreč javno objavila na svojih spletnih straneh, ob tem, da je svoj izvod na domač naslov dobil župan občine Log - Dragomer, pa je en izvod uradno romal tudi na sedež občine oziroma Stanovnikovega delodajalca. Če je soglasje KPK res kadarkoli obstajalo, črno na belem, potem bi moral en izvod nedvomno hraniti tudi arhiv računskega sodišča in ne samo Veselov osebni arhiv.
Iz KPK so sporočili, da je šlo pri podaji mnenja za neposredno komunikacijo med predstojnikoma obeh organov, v tem primeru Tomaža Vesela in nekdanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca.
Pri tem je skrajno nenavadno, da so iz KPK, kjer bi moral biti tretji izvod, pred dnevi sporočili, da komisija v svojem dokumentarnem gradivu omenjenega mnenja ni našla in da je šlo po razpoložljivih informacijah pri podaji mnenja za neposredno komunikacijo med predstojnikoma obeh organov, v tem primeru torej Vesela in nekdanjega prvega moža KPK Borisa Štefaneca.
Dobovšek: Veselovi zaslužki kažejo, da nekaj ni v redu
Dodatne zaslužke Vesela je v studiu oddaje Planet 18 danes komentiral nekdanji član KPK Bojan Dobovšek. "Načeloma velja, da funkcionarji ne smejo opravljati dejavnosti, s katero pridobivajo dohodek ali kakšno drugo premoženjsko korist. Zakaj? Zato, da se osredotočijo na delo v instituciji, v katero so bili imenovani, ter da ohranjajo integriteto in samostojnost institucije. Če nekdo zasluži petkrat toliko nekje drugje kot pa v matični instituciji, pa se postavlja vprašanje, v čigavem interesu deluje," je menil Dobovšek.
Dejstvo, da predsednik računskega sodišča kar tri četrtine letnega dohodka pridobi izven organa, ki ga vodi, je Dobovšek označil za problematično: "Zdaj imamo problem z nabavo medicinske opreme. V zdravstvu so ti problemi stalni, v prihodnosti nas čaka poročilo računskega sodišča. Glede na to, da se zdaj pojavljajo dvomi in nejasnosti v zvezi z opravljanjem dvojne funkcije, se sprašujemo o kredibilnosti institucije in predstojnika institucije, kar potem meče slabo luč na poročilo, ki pa ga še kako potrebujemo. Treba je razjasniti, kaj se je dogajalo z maskami in nabavo medicinske opreme, to je potrebno za napredek Slovenije."
"Če nekdo zasluži petkrat toliko nekje drugje kot pa v matični instituciji, pa se postavlja vprašanje, v čigavem interesu deluje," je menil Bojan Dobovšek.
Na vprašanje, ali je soglasje KPK lahko predmet neposredne komunikacije ali mora za tem nujno ostati arhivirana sled, je Dobovšek odgovoril, da mora za soglasjem vsekakor obstajati papirnata sled. "Zdaj se sprašujemo o kredibilnosti poročila, institucije in predstojnika institucije, tisti, ki se bodo tudi v prihodnje lahko branili, pa bodo lahko ubrali enake obrambne mehanizme. Prav zato je pomembno, da funkcionarji ne opravljajo dodatnih funkcij, ki spodbujajo dvom o koruptivnosti. Ti zaslužki kažejo na to, da nekaj ni v redu," je ocenil Dobovšek, ki vodi zunajparlamentarno stranko Dobra država.
"Vsi tisti, ki so na takšnih funkcijah, morajo oceniti, kaj to pomeni za zaupanje v institucije in delo vseh institucij v Sloveniji. Vidimo, da se v zadnjem času zbija ugled institucij v sodstvu, policiji in na tožilstvu, zdaj pa še ugled računskega sodišča, finančne uprave in ostalih institucij, ki so še kako pomembne pri pregonu finančne kriminalitete, ki je trenutno največji problem v Sloveniji," je še dodal Dobovšek.
106